Suho ruševje je bilo v nedeljo proti pričakovanju (objava na gore-ljudje, Simon) grdo spihano, mestoma tudi do golega, tako da je bila pri spustu potrebna dobra navigacija, pa je vseeno tudi zaškrtalo pod smučmi.

Tudi vršno pobočje Palca je bilo z Žlebu precej spihano in ni predstavljalo prevelikih težav (gor v okviru grebena, dol po normalki). Da bi bilo kaj dobrega od smuke, smo (dodatek je bil čisto majhen, nebogljen bordarček) se z Žlebu po lepi flanki vzpeli še do vstopa v Vrtačino Osrednjo grapo, ki je bila sicer presmučana. Na vrh Vrtače nam žal ni več dovoljevala pozna ura, ki je prehitro tekla že pri vzponu po za pešce smrtonosni prečki z Zelenice do Suhega ruševja. In ni, da bi govoril še o grdi razvadi bordarjev, ki pri spustu iščejo najgloblje snežne luknje, kamor se neprestano prevračajo in v njih počivajo do onemoglosti :)