Zemljevid sva žal pozabila doma in sva šla za nosom na Virnikov Grintovec. Cesta naju je z Jezerskega pripeljala do cerkve Svetega Ožbalta, kjer sva z zadovoljstvom našla smerno tablo za VG. Nekaj obledelih markacij in dolga cesta sta naju pripeljala na Murnovo planino, kjer se cesta konča, začetek markirane gozdne poti, pa je tebi nič meni nič presekal na novo pridobljen in 'ekstra nobel' lesen vikend z bazenom, ki je bil opremljen s slovensko in evropsko zastavo ter grožnjo s privatno lastnino in hudim psom.

Taki grožnji sva bila primorana verjeti in sva v nasprotju s smerno tablo (ki jo je 'nekdo' malce obrnil po svoje, da je kazala v najbolj gosto hosto) poiskala neko shojeno zadevo in se vzpenjala po njej. 200 metrov višje sva le stopila na markacije, ki sva jim brez problema sledila do vrha. V sestopu sva se trdno držala markacij (vmes je odcep, ki vodi naravnost na Jezersko - bolj priporočljiva in od zemljevidov 'požegnana' varianta), ki so se tik pred obsežno 'vikendico' končale z ogromnimi roza 'knafeljčevimi' markacijami, ki so kazale nekam v 'tri krasne' (vsekakor stran od privatne lastnine). To je bil pa že višek. Vikend torej stoji točno na markirani poti in vrla evropska gospoda si s tem očitno ni belila las. Za prestavitev potke in markacij pod ali nad razkošno vilo je očitno zmanjkalo denarja. To nas torej čaka pod novim evropskim gospodarjem.

Dež je počasi spral jezico, blato na kolovozu je očistilo čevlje. Hej, juhej!