Trupejevo poldne. Tam še nisva lazila in sva šla pogledat za (čudovitimi) razgledi proti Julijcem. S Srednjega Vrha sva se vzpenjala skozi Železnico. Pri lovski koči je zemljevid ponujal dve varianti, midva sva pociljala nekam vmes in nekako direktno dosegla vrh Trupejevega poldneva. Od lovske koče je bilo shojeno vsevprek, najbrž pa je najlepša grebenska varianta.

Sestopila sva v sedlo pod Belimi pečmi, kjer naju je nepričakovana gaz premamila v levo. Ob strugi Žlebnice sva se spustila do še ene lovske koče, odkoder naju je cesta pripeljala do izhodišča.