Pelci proti Zadnji Trenti mečejo dva stranska grebena, ki se zaključita z izrazitima travnatima glavama, Vršacem in Grivo. Med obema ostrogama leži velika krnica Srednjica. Sklenila sva, da si grebena tudi pobliže ogledava in poiščeva morebitne prehode. Greben proti Velikemu Pelcu je videti težji, zato sva po njem poskušala navzgor.

Z Rokavcev (do sem markirano) sva se po mestoma strmem travnatem hrbtu, ki se na vrhu izoblikuje v ostro travnato rez, vzpela na Vršac, 2112 (lahak pristop poteka tudi iz Srednjice naravnost na škrbino zahodno od vrha). Med Vršacem in Velikim Pelcem kraljuje oster in v številne ostroge razsekan greben Skutnikov (na pogled vse skupaj deluje precej nepristopno)(Tuma ta stranski greben imenuje Skutniki, ki ga nikakor ne smemo zamenjati s Skutnikom, 2172m, pri Špičici), ki se zaključi z zelo izrazitim vrhom, 2360m. S travnate glave sva v dolgem desnem loku nadaljevala po skalnati in krušljivi rezi (vmes sva preplezala in obvozila več ostrih rogljev, mestoma II) vse do vznožja grebenske stene Skutnikov. V desno sva nadaljevala do votline (spodaj lahko, zgoraj malce sitno, ker ni pravih oprimkov, II+), kjer naju je pričakal povsem navpičen in izpostavljen rob. Preplezala sva ga po razu (5m, III+) do nagnjenih gladkih plošč, nad katerimi se je bočil 'nepreplezljiv' raz. Od tu sem sprva delal varianto za 'ta pridne' (nadaljeval sem v levo, kjer sem v poči med ploščami opazil nepričakovan klin, splezal do njega in kmalu nad njim trčil v strme gladke plošče ter zelo težavno obračal nazaj), zatem pa sem le prečil še v desno (sitno) in pokukal čez odsekan rob (prav na robu je izrazita in odlomljena, a še 'živa' skala), kjer nama je gora poklonila povsem nepričakovan nasmešek (v mislih in besedah sva se že odločila za sestop): 'luštna' polička (I-II) nad povsem prepadno steno, ki pada naravnost navzdol v krnico Pod rokavci, naju je varno vodila v škrbino pod glavnim vrhom. Po skalah in travah sva brez večjih težav (takoj spodaj kratko mesto do II) splezala na najvišjo točko grebena Skutnikov, ki se nama je tako dopadel, da sva mu na vrhu zgradila ličnega možica.

Sestop v globoko škrbino, 2289m, sva zastavila po in ob levem rebru do travnate police, ki se začne na njegovi levi strani. Po polici sva prečila v desno nazaj čez rob in po malce podrti ter spuščajoči gredini dosegla škrbino (mestoma II). S škrbine (do sem vodi tudi lahek gruščnat žleb iz Srednjice)(pristop na Veliki Pelc sva si ogledala med sestopom, ker je od spodaj povsem nerazviden) sva se zapored prek dveh kratkih skalnih pragov med travami (II)(prvi v levo, drugi v desno) vzpela na zgornjo večjo travnato gredino, odkoder je do vrha kar lahko (travnat cik-cak). Izjemno lep pristop na Pelce, in če so Pelci samotni, potem so Skutniki še povsem divji. Edina težava je kratka III+, za alpiniste premalo, za brezpotnike preveč, zato pa ostajajo prvinski...

Po glavnem grebenu sva prečila do južnega vrha Zadnjega Pelca in začela s sestopom po stranskem grebenu, ki pada proti Grivi, 2132m. Prijetne težave povzročajo številni grebenski roglji, ki sva jih preplezala po rezi ali obvozila zdaj na eni, zdaj na drugi strani (mestoma II)(na obeh straneh se nižje ponujajo še lažji travnati obvozi). V škrbino pred Grivo sva sestopila po travah z desne, kjer sva trčila ob navpično steno, ki je branila pristop na vrh. Iz škrbine sva se po grapi spustila v desno in levo ven na poličko (zaprepadena sva gledala v zapuščene jeklenice in kline), ki naju je peljala v levo/navzdol do roba. Ob prvi priliki sva neučakano splezala v levo navzgor proti vrhu (II-III), lažji pristop poteka še naprej okoli roba in po travah navzgor.

Z vrha sta možna dva travnata sestopa. Lažji je najbrž po grebenu, midva pa sva ciljala naravnost navzdol v krnico Velika planina. Sestopala sva po neprestrmih travah (neizrazit žleb), ki so naju vodile nekoliko v desno od dna krnice, potem pa naju je dolga travnata gredina v levo pripeljala na prag, kjer se Velika planina prelomi proti Za Razorcem (trentarska I-II). Nadaljevala sva do Zapotoka (manjši problemček sva imela le pri iskanju gredine, ki vodi k planini, saj je gredina od zgoraj orientacijsko precej zahtevna) in navzdol v Zadnjo Trento.