Že dolgo sva se hotela prepričati o grebenski povezavi Dovškega križa z Grlom. Ko se je na diskusiji PZS pojavila še polemika o grebenu Škrnatarica - Dovški križ, sva sklenila, da si pobliže ogledava strogo grebensko varianto od Škrnatarice prek Dovškega križa do Grla.

Pristopila sva po opisu Manj znanih poti (Habjan), z razliko da sva poskusila iz Tileševega rovta po nemarkirani poti, ki direktno navzgor pripelje na prečno lovsko pot (tako je vrisano na zemljevidu Triglav 1:25.000). Potke nisva našla, kar seveda še ne pomeni, da je tudi ni. Vseeno sva nadaljevala po strmem gozdu navzgor do prečne potke in v levo dosegla zgoraj omenjen pristop, ki sva mu sledila do Tičarice, 2075m. S Tičarice sva nadaljevala kar po grebenu, dokler nisva trčila v navpično steno Peščenka, se vzpenjala navzgor levo ob grebenu (shojeno) in nad steno prečila nazaj desno na greben in po njem na Škrnatarico.

S Škrnatarice sva do Dovškega križa zastavila prav po rezi (oziroma tik ob njej). Kmalu na začetku sva navzdol preplezala nekaj kratkih mest do II in nadaljevala po mestoma kar krušljivi rezi do najbolj izrazitega vmesnega vrha, 2521m. Sestop z naslednjega, nekoliko nižjega stolpa v globoko škrbino je pravzaprav edino mesto, kjer se je grebenu treba umakniti. Izbrala sva poličko na desni strani, ki se rezi umakne le za nekaj metrov (prav vse grebenske težave imajo 'lahke' obvoze na levi/južni strani, tako da si lahko sami izbiramo težavnost/'grebenskost' smeri). Z naslednjega stolpa sva sestopila v zanimivo škrbino, ki je pravzaprav obok večjega okna in prav tu naju je pričakalo edino težje grebensko mesto: krušljiv in izpostavljen vzpon na naslednji stolp je bil v spodnjem delu za II+. Do vrha težav, razen krušljivosti, ni bilo več.

Z Dovškega križa sva nadaljevala do mesta, kjer normalka zapusti greben in se spusti proti Šplevti. Greben naprej je bil zelo (na nekaterih delih izjemno) krušljiv in se je kmalu lepo nažagal in izpostavil, tako da sva se začela mestoma varovati z vrvjo. Nekaj sestopov v škrbine je bilo kar lepo izpostavljenih, a so težave vseskozi ostajale v mejah (zgornje) druge stopnje. Najnižja škrbina med Dovškim križem in Velikim Oltarjem je visoka 2390m (tam so se glavne težave zaključile), potem je sledil manjši vrh, 2428m, in zatem šele obsežno Grlo (nekje 2410+ m) pod vršnim delom Velikega Oltarja.

Vzpela sva se še nekaj metrov proti Oltarju in si pogledala začetek sestopa na martuljško stran (večji možic), ki je ocenjen z II. Ozka grapca/žleb je vodila navzdol proti zagruščeni terasi, od koder je možen sestop v Kotel pod Grlom. Zadovoljna z videnim sva soglasno zaključila turo, sestopila po normalki čez prag (I)(lažje, kot sva imela v spominu) in se podričala in kar dričala...