Sklenila sva, da je počasi prišel čas za najin gorniški izpit. Prelezla in pretipala sva že 'vse živo' in končno sva začutila, da sva dovolj pripravljena, da se odzoveva klicu Stene. V Slovensko torej.

Oborožila sva se z Miheličevim (Slovenske stene) in Klinarjevim (100 slovenskih vrhov) opisom, dokupila še nekaj opreme in ob osmih sva bila pri vstopu. Sledilo je izjemno zanimivih 800m 'plezanja' v nadvse slikoviti okolici. Opisa smeri sta fantastična (dovolj natančna je že sama Miheličeva shema smeri), tako da nikjer nisva uspela niti za drobec zgrešiti. Če je kje Mihelič malce zašepal, je takoj priskočil Klinar in dvomov ni bilo več.

Težave v smeri so dovolj zmerne, da je vrv lahko ostala kar v nahrbtniku. Vsa štiri ključna mesta premorejo dobro skalo (kaj dobro, odlično - take nisva vajena), tako da težav ni bilo. Vstopni raztežaj ima le eno sitno mesto (prestop) na ozki laštici (II+), navpičnemu kaminu/kotu pod Bučarjevo steno so zrasli volovski oprimki (II+), v nasprotju z Miheličem sva ubogala Klinarjev nasvet in zlezla skozi Slovensko okno (pod oknom je III-, uradno III) ter izstopila po udobni Frelihovi prečnici (II, uradno II+).

Smer sva seveda 'morala' zaključiti s severnim triglavskim grebenom, čeprav ga Mihelič zaradi krušljivosti močno odsvetuje. Levo od začetka Kugyjeve police sva desno od ledenika (na žalost Triglavskega ledenika ni več, ostalo je le še nekaj zaplat snega)(pod ledenikom je večje območje prekrito s čudovitim julijskim makom) stopila na večjo gredino, ki je vodila v levo. Ko se je svet v desno navzgor odprl, sva gredino zapustila in malce pod grebenom stopila na široko polico, ki je vodoravno v desno vodila do grebena (tik pod grebenom sva splezala čez kratek skok in ga dosegla na rami, nad navpično steno, ki se dviga nad Kugyjevo polico). Težave do grebena so presenetljivo lahke (I-II) in tu in tam lahko sledimo 'shojeni potki'. Grebensko nadaljevanje do vrha ni prav nič težje, a v nasprotju z utečenimi markiranimi smermi strašno zanimivo. In tudi krušljivo ni pretirano. Na vrhu sva bila židane volje, k temu je prispeval tudi polepšan videz Aljaževega stolpa :)