Nad Sovatno sva na višini 2100 prečila vzhodno do zelo izrazitega pomola, 2106m, kjer se je na drugi strani odprl strm travnat prehod do Stenarjeve planje. Odločila sva se za gamsji prehod tik pod steno. (Na Stenarjevo planjo je najbrž možen tudi direkten prehod s srednjega dela Sovatne, nekje na 1700+ m.) Za robom sva prečila melišče in se na JV Stenarjev greben vzpela nekje na višini 2100m (najlepši in najbližji, vis-a-vis, pogled na Triglavsko severno steno).

Grebensko plezanje (nikjer se ni potrebno umikati) vse do vrha Stenarja je nadvse prijetno in zračno (desna stran je 'navpično' odsekana). Težave niso pretirane (le tu in tam gre kakšno kratko mesto proti II) in tako lahko vseskozi uživamo v razgledih. Na grebenu je najin pogled pritegnil markanten klin desno/SV (2472m, po Tumi nosi ime Macesence) tik pod vrhom Stenarja. Do teme je bilo še nekaj časa in sva si stolp pobliže ogledala. Sestop s Stenarja v škrbino je zahteven le v spodnjem delu (kratko mesto II-III, drugače do II), pristop na vrh je na drugi strani povsem lahak.

Kakšen mir je v gorah pred sončnim zahodom! V zraku čutiš, da kraljuje tišina pred počitkom. Čeprav je bilo v nedeljo na Stenarju pestro, glede na vpisno knjigo, je bil zvečer zgoraj ujet 'trenutek večnosti'. Ob pol osmih sva se le morala posloviti in začela s sestopom (čez Stenarska vratca).

In še uganka. Kateri vrh je Turn pod Stenarjem, 2154m? Na JV grebenu na tej višini zelo izrazitega vrha/turna ni (glede na zemljevid bi moral biti prav tam). Malce višje je pod grebenom nekje na tej višini izrazita rama (vrh dolgega stebra). Je to odgovor, ve kdo kaj več?