Namenila sva se na Rjavca, 2568m, in turo sva zastavila, da z markirane poti, okoli 2250m, po južnem grebenu splezava na Rjavec in, če bo šlo, po grebenu doseževa Triglavsko škrbino, 2659m. Celoten JV greben Triglava se imenuje Noga (Tuma).

Začetek grebena je lahek (I, sem in tja tudi kakšna kratka II), a potem sva s plezanjem preveč silila prav po izpostavljenem razu (kmalu naju je pričakal krušljiv rob in prestop čez malce previsno skalo je pogledal celo čez III). Lahek obvoz tega krušljivega, izpostavljenega in našpičenega grebenskega vrha/rame poteka po skrotju na levi strani. Višje do vrh Rjavca težav ni več.

Lahek sestop z vrha (normalni pristop na Rjavec) do obsežnih melišč proti zahodu (skrotje, največ I) je možen tako z vrha kot s prve škrbine severno od Rjavca. Sestopiti se da tudi desno v Triglavski kot.

Midva sva nadaljevala naprej po grebenu čez neizrazit vmesni vrh, obsežno škrbino in trčila v strmo steno. Po ogledu sva sklenila, da bo najlažje po kaminu levo od grebena. V spodnjem delu je kamin previsen, a je pripravna gredina prav z grebena vodila v sredino kamina. Ozka polička/laštica je bila z vsakim metrom težja in bolj izpostavljena, a najbolj siten je bil prav prestop v kamin, ki se je na tem mestu sicer udobno razširil. Težave na polički dosežejo tretjo stopnjo, zato si nazaj nikakor nisem želel. Nad mano bi moral biti kamin lažji, a temu žal ni bilo tako. Kamin se je zaključil z zagato (= zgoraj previsen in z zagozdeno skalo). Po centimetrih sem se dvigal do zagozde in se končno z rokami potegnil čez njo (to mesto bi ocenil s IV, a izkušenj s takimi težavami nimam). Marijana se je raje vrnila nazaj v škrbino in sestopila proti zahodu, sam pa sem nadaljeval navzgor na grebenski vrh, 2651m, in upal na lažji svet do Triglavske škrbine.

S tega vrha sta se pred mano odprla še dva vmesna vršiča in pogled ni obetal prav nič dobrega. Grebenska rez je precej zašiljena, mestoma gladka in razbita. Previdno sem pritelovadil do vznožja zadnjega vršiča in se nanj vzpel naravnost navzgor (mesto III, izpostavljeno). Nadaljevanje in sestop v Triglavsko škrbino je bilo potem sicer precej podrto, a prav lahko (do II).

Že pred tem sva se 'na daljavo' odločila za sestop (oblaki so medtem že dvakrat začeli groziti). 'Spotoma' sva prečila še Šmarjetno glavo, a vreme se kar ni moglo odločiti. Trikrat je začelo deževati in vmes je celo posijalo prijetno sonce. Morda je šele v Krmi z bližnjim bliskom in mogočnim gromom sprejelo odločitev.