Iztekajo se zadnji dnevi za smučanje prisojnih pobočij. In Špika letos res nisva hotela zamuditi, v tem sva bila doslej še preveč uspešna ;)

Špik na južno stran ponuja tri zanimive spuste. Skozi Kačji graben je najlažji (III-, v okviru letne poti: dejansko se prav po grabnu nič ne smuča, ampak ob njem - ali kdo ve, kakšni skoki čakajo prav v Kačjem grabnu in ali je sploh kdaj smučljiv?), težja sta smuka z Lipnice (Špikov predvrh, 2418m): Lipni graben (IV+) in Labirint (IV+, z vrha v grapo, ki pada s Špikove škrbine v Krnico). Pri zadnjih dveh je vprašljiva zalitost, s Špika se po normalki ravno še da smučati prav z vrha.

Ob dvanajstih sva bila še v Veliki Pišnici in iskala začetek markacij. A začuda sploh nisva bila tako pozna, sneg je bil spodaj še nedotaknjen, višje tudi ni bil pregloboko odjenjan, izjema je bilo le kratko vršno Špikovo pobočje, ki se sonči točno proti jugu. Z vrha sva tako užila malo gnilca, takoj zatem skorjico, potem je sledila odlična smuka do goščave (precej nižje od melišč). Skozenj sva našla nekaj dobrih in več obupnih prehodov, izvajala akrobacije na glavo čez rušje in smrečje, dokler se ni dalo nadaljevati levo od poti po redkem gozdu. Sneg nama je odpiral smučine vse do 1300m. Nižje, kot sva upala pri vzponu; hvala.