Za ogrevanje sva presmučala Osrednjo grapo (na vrhu Begunjščice je bila kar gneča), ki je bila v soboto zelo dobro smučljiva (in shojena). Takoj, ko sva prismučala na vrh plazu (ta plaz pada direktno na Zelenico: je ime morda Plaz nad Zelenico?), sva potipala snežno odejo v izteku Grape Y in se odločila za vzpon. Za samo ime smeri se ponujata dve hipotezi, po prvi grapa skupaj z Osrednjo in plazom pod njima tvori črko Y, po drugi Y prihaja iz razcepa grape, ki ima dva izstopa na greben in tako sama tvori črko Y. Smučarska ocena: IV-, zgoraj S5.

Do zatrepa grape, 1950m, sva poznala iz prejšnjega tedna, tu sva se odločala med levim in desnim izstopom grape na glavni greben Begunjščice. Levi od spodaj ni dobro pregleden in desni naju je z zasneženostjo takoj prepričal. Na vrhu izstopa sva dosegla stranski prečni greben (od tu sva imela zelo natančen pregled v levi izstop grape) in po njem sva brez večjih težav (cepin, dereze, skale, izpostavljeno...) dosegla glavni greben, kota 2035m. Za smučanje po smeri pristopa se nisva odločila, ker bi morala stranski greben sestopiti peš. Tako sva odsmučala na drugo stran grebenskega 'kuclja'.

Z vrha levega izstopa je stvar precej nepregledna. Dvakrat sem se spustil vrhnjih 10m in se ustavil nad premalo zasneženim prehodom v grapo (kratek, a zahteven prehod). Na koncu sva se le odločila za spust. Marijana je šla vrhnji del po pameti peš, sam sem prehod v grapo zmogel s komplicirano akrobacijo čez nekaj skal (robniki na srečo v skalo zagrabijo). Zgoraj je bilo za smučanje (beri drsenje) zelo ozko, nižje je grapa širša, vmes čakata dva ožja prehoda.

Po plazu je šlo smučanje kar dobro, z Zelenice sva za nagrado skočila še na vrh Triangla, poslikala Begunjščico, užila še malo sončnega pršiča, malo celca na zgornjem smučišču (precej zvoženo), se po sveže steptanem spodnjem smučišču prismučala do avta in živela srečno... (no, to je že druga zgodba ;)