Na S stran Begunjščica meče štiri velike plazove. Prvi plaz, ki se izteče pri hotelu, sva od blizu spoznala pred kratkim (navzgor na V greben in po njem na vrh Begunjščice). Drugi ('Levi plaz') pade na smučišče na sredini spodnje sedežnice. Šentanski plaz in Osrednja grapa sta pa klasika. V nedeljo je bila najina želja Levi plaz (brez smuči), ki ima zagotovo povsem lahek prehod na greben, saj sem tam enkrat že sestopal (ampak ta prehod je od zgoraj in spodaj slabo razviden, ker kandidatov mrgoli). Dve leti nazaj sva poskusila od spodaj, pa sva pod grebenom zgrešila prehod in sva morala mestoma plezati krušljivo dvojko.

S smučišča (ki je obratovalo - samo spodnja vlečnica) navzgor po Levem plazu je bilo naporno (spodaj drseč grušč pod snegom, višje je šlo pa še kar). Nadaljevala sva proti desni (vmes sta dva, slepa?, odcepa v levo), dokler se plaz nad drugim odcepom ne zoži. Višje (že blizu grebena) je spet razcep in tam sva nameravala v levega. Začela sva s prečenjem v levo, pa je bila snežna odeja tako sumljiva (precej zoprni zvoki so prihajali od spodaj, pod zgornjo skorjo je še ena trda ledena plast, ki mestoma ni držala), da sva nekje na 1750m raje odnehala.

Dan je bil šele pri drugi uri, tako da sva po sestopu na smučišče zavila navzgor in greben Begunjščice dosegla po vzornih 'stopnicah' Šentanskega plazu. Z vrha sva odstopila na Zelenico po Osrednji grapi.