V zimskih razmerah je vzpon čez Dolge stene (JV greben) na vrh Grintovca lepa tura. Še posebno v lepem vremenu, ko se po normalki zaradi gneče hodi drug drugemu po nogah. In v soboto je bilo zelo lepo vreme...

Greben Dolgih sten je bil lepo zasnežen, gaz je bila potegnjena (trije gorniki so se prav takrat vzpenjali tudi po JV steni Grintovca), tako da nama je preostalo uživanje. Greben sva že prehodila v kopnih in pomladnih razmerah, tokrat sva šla prvič v povsem zimskem ambientu. In morebiti je v snegu še najlažje. Greben je zahteven le v zadnjem delu (od vznožja kratke JV stene navzgor). Na začetku 'težjega' dela se smer grebenu po pameti umakne malce v levo.

Z vrha sva nameravala sestopiti po novi (za naju) varianti direktno v Dolce. Enkrat sva v Dolce namreč že smučala. (Prvih 50+ višinskih metrov gre smučarska smer v okviru markirane poti (na S), potem pa zavije levo v žleb, ki pripelje na široko snežišče, ki pada v Zgornje Dolce. Smučarska smer ima oceno IV. težavnostne stopnje.) Tokrat sva se držala desnega robu Strehe in sestopala po labirintu širokega stranskega grebena (od zgoraj je zelo nepregledno), ki pada točno v smeri Kočne. Prav na mestu, kjer se greben obrne v desno in zašili v rezilo, sva našla prehod v desno (2m, malce bolj sitno: premalo zalit skokec) v grapco in po njej b.p. dosegla snežišče nad Zgornjimi Dolci. Grintovcu je šla zahvala za lep prehod; bila sva strašno vesela in zadovoljna. Malce sva razmišljala še o Kočni, pa je bil sneg zaradi sonca že preveč ojužen in sva nadaljevala s sestopom do Spodnjih Dolcev in se potem po starem pastirskem prehodu spustila direktno v Suhi dol.