Veter je na Vršiču že močno pihal in megle so vrhove neusmiljeno zavijale v temo. Spet sva bila zelo pozna (beri zadnja), zato pa zelo hitra, saj je bil sneg za vzpon zelo primeren (gaz je bila trda bob steza, tako da je šlo najlepše in najlažje z derezami), precej pa je nagajal veter. Na vrhu je tako pihalo, da je bil možen celo 'direktni sestop po zraku'. Za sestop sva se primerno zavila, tako da je bil le nos izpostavljen divjanju vetra. 'Ornk' zimska tura, zasluga za lepoto je šla vetru. Za nama se je vzpenjala še ena izgubljena duša in uživala zaslužene trenutke.