Vremenarji so imeli v nedeljo hudo slabo vreme, za nas ostale to ni veljalo ;) Na vršacih smo se ves dan kopali v soncu in snegu. Midva sva izbrala Prisank, saj je bila Mojstrovka že polno zasedena ;) Prisank pozimi tako vabljivo sameva, da se mu je težko upreti.

Pot je bila na najino veselje shojena (trije gorniki, dan/dva pred nama). 'Zimska' smer se le malenkostno razlikuje od grebenske poti mimo Prednjega okna. Takole so naju vodile stopinje: na greben (ki se dviguje k Prisankovi rami Kraj sten) sva prilezla direktno po grapi (kratka bližnjica), jeklenicam in klinom nad Prednjim oknom sva se umaknila na desni strani skal, vršni del sva 'preplezala' prav po grebenu. Sneg je mestoma napihan, trd, južen, kložast, spihan, coklast... a večjih težav ni bilo.

Razgledi na zasnežene vršace so vseskozi navdušujoči, vrhunec je bil prav na vrhu. Prisank nama je letos dosledno zakrival bližnji pogled na Zvonike, v nedeljo je bil dobre volje (Zvonika sta seveda samo dva). Uživala sva, dokler naju ni mrzel veter pregnal in sva obrnila nazaj.

Bilo je lepo, tako lepo...