Malce je rosilo, prenehalo, se odločalo, da spet prične, si premislilo... Midva sva se na Ljubelju prav tako odločala in pozno sklenila, da greva na Zelenico in naprej pogledat JV greben Palca: Na Možeh.

Na mejni greben sva prišla skupaj z vlečnico. Greben naj bi bil prve stopnje, a se je kmalu bahal z dvojko. Vzpon na prvo večjo grebensko čukljo je namreč za dve (mejni kamen 25/61). Potem se je še bolj izkompliciralo. Naslednjo večjo čukljo sva tudi preplezala, a je nisva mogla prečiti, ker se je greben temu uprl. Poiskala sva drug sestop in iskala nadaljevanje. Greben je bil malce prezakompliciran in še megleno je bilo, tako da se sploh ni videlo, kateri krak grebena je mejni in v katero smer je potrebno plezati (kar ni nič čudnega, če se vidi le 10m pred nosom). Mejni kamni so bili zato zlata vredni, a so prav na začetku grebena hudo redki.

Počasi sva pogruntala, da shojena potka prefrigano vodi pod grebenom in se umika prav vsem čukljam in težavam. Pravzaprav sta dve potki, ki se po vsaki težavi spet združita (spodnji odcep se umakne težavi, zgornji pač ne). Res je tudi, da se je greben tu že lepo unesel in naju ni več strašil. Do vrha Palca težav namreč ni bilo več in je v zameno pričelo deževati. Komaj čakava, da bova pot ponovila. Zelo naju zanima, kje vse sva hodila in česa vsega nisva videla.