Okoli Špika je bilo v nedeljo na nebu vse modro. Štartala sva s ceste, ki se odcepi pri Jasni in konča nekaj pred Žago (do sem se b.p. pride z avtom), nameravala pa sva pogledati za prehodi do Rigljice in morda še malo naprej proti Rušici.

Lovska? pot (povsem spodaj poteka ob Rogarjevem grabnu) je zelo dobro shojena in lahko sledljiva do križišča na 1600- m. Tam potko prečno preseka gorniška pot PP. Nadaljevala sva navzgor (malce slabše sledljiva pot) in kmalu sva pristopila na Kurji vrh (tu se na martuljške gore odpre neopisljivo lep razgled), kjer je vpisna knjiga razkrila, da še zdaleč nisva bila edina nedeljska obiskovalca.

Z vrha sva se kar po ruševnatem grebenu prebila v škrbino južno od vrha, kjer sva vsa nesrečna ugotovila, da imava čevlje namočene. Na izhodišču sva se namreč odločila za nizke čevlje, saj je kazalo na čisto malo snega, resnica je bila žal drugačna in še sneg je bil za nameček moker. Tako naju je zeblo in bolelo v prste na nogah, da nama ni preostalo drugega, kot da sva obrnila. Se vidimo kdaj drugič!