S Škrbine pod Prestreljenikom se prek neizrazitega začetka vzhodnega grebena (Grdi vršič, 2340m, in Ovčji vršič, 2282m) vzdigne stena, ki je strmo odsekana na obe strani (na eni strani je Krnica, na drugi Skripi). Beseda teče o grebenu Stadorja. Vrh grebena je kota 2235m, greben se potem počasi spušča do dvoglavega Velikega Stadorja (2165m in 2161m), dokler se pri Sklepu, 2136m, enakomerno visoki greben ne zaključi, razcepi in 'pade' navzdol.

S Prevale sva jo kmalu po brezpotju ubrala na škrbino med Stadorjem in Ovčjim vršičem. Snega je bilo ravno prav, da so bile vse luknje prekrite in so komaj čakale na cela kolena. Potolčena sva zgazila na škrbino, 2190- m, in prav po grebenu poskusila na Stador, a naju je kmalu zaustavila kratka strma stopnja (III, krušljivo). Sestopila sva nekaj deset metrov na južni strani škrbine in vstopila v izrazit žleb (~2150m). Na vrhu žlebu sva po strmih travah v levo splezala na greben in po njem v desno na najvišjo točko grebena, 2235m. Težave so za II-III in so bolj trentarske narave.

Začetni metri grebena so bili zaradi ostrine, krušljivosti in snega precej sitni, potem sva imela grebenski sprehod vse do Sklepa (le sestop v škrbino pred Velikim Stadorjem je plezalski, a je skala odlična).

Imela sva info, da je z grebena možen lahek sestop na Skripe, več podatkov se nisva spomnila. Precej nama je nagajala tudi oblačnost. Najprej sva poskusila s škrbine zahodno od Velikega Stadorja (ustavila naju je prepadna stena), potem sva prečila proti vzhodu (navzdol se je izkompliciral nekajmetrski nepreplezljiv prag) in tu sva potem ugledala varianto po stranskem travnem grebenu. Res, z vzhodnega vrha Velikega Stadorja, 2161m, poteka (prečno na glavni greben) stranski travnat greben in prav po njem poteka tudi normalni pristop na Stador. Trave dajejo smer in težav razen zmerno strmih trav ni. Začetek 'normalke' je celo shojen: s Skripov se na višini ~1950m z grušča po travah vzpnemo na stranski greben in po njem levo na glavni greben.

Po grušču sva se naporno vzpela navzgor in po prehodu (II-) prilezla direktno na sedlo med Grdim in Ovčjim vršičem. Oba sta bila od tu lahko dostopna. Z Ovčjega vršiča sva po grebenu sestopila v škrbino pred Stadorjem (I, strme trave). Za popestritev so pri sestopu na naju navalile koze (vrh je torej bolj Kozji vršič) in zadeva je bila adrenalinska: ko so se koze zapodile navzdol k nama, sva samo upala, da na strmini ne bo kontakta in da naju ne bo zadela nobena sprožena skala. S škrbine so potem še dolgo meketale za pobeglima 'pastirjema'.

Na Kaninu se nekaj igrajo in v zrak poganjajo na kile eksploziva. Zračni udari (trije močni so bili) so tako hudi, da se vse zatrese. In nobenega opozorila nisva bila deležna, takole s čistega miru je priletelo...