Pravzaprav sva se vzpenjala proti Kukovi špici (čez Vrtaško Sleme) in na prečni lovski poti naju je dobil dež (napoved je bila slaba, ampak dopoldne je kar dobro kazalo). Prehitro sva začela s sestopom in v Vratih se je nad nama povsem zjasnilo. Nisva vedela, ali bi se smejala ali jokala. Potem sva se šla smejat pod Vršič.

Malce pred Kočo na Gozdu sva ustavila avto in se po nemarkirani poti (PP) povzpela na Veliki Mavrinc (Špica v Sedelcih, 1562m). Razgled nama je vzel dih (vzpon sam ti ga ne more, je prekratek). Pred nosom se vidi zelo veliko (odtod naslov, le Oltar se malo skriva za Ponco) in še več (Trentski Pelc). Zanimiv je tudi zahodni konec martuljših gora. Pregled nad Rigljico, Rušico in Vrhom nad Rudo (tule je pravcata zmešnjava s poimenovanjem in določanjem vrhov) sva dopolnila še s pogledom z jezera pred Kranjsko goro.