Po e-pošti je prišlo sporočilo, da naju v domu čaka ena moja smučka (Andrej, hvala). V petek popoldne je bilo končno lepo vreme in sva šla v Peto žrelo poiskat še drugo smučko, ker z eno se bolj težko smuča. Po markiranem Žrelu gre najhitreje navzgor, zagotovo pa sestop v kopnem in brezpotnem Petem žrelu ni med najhitrejšimi.

Zgoraj v Petem žrelu skokov ni, nižje je vsak naslednji pragec težji, zadnji prag (vznožje stene) je absolutno pretežak. Malo nad njim naju je polička vodila v desno ven iz grape v lahek svet pod steno. Nekaj nižje sva potem zavila nazaj v levo in na melišču pod nepreplezljivim skokom me je vdano čakala še druga smučka (poleg so ležala še smučarska očala in ena palica). Tako od opreme, ki nama jo je 'ukradel' plaz, manjka le še ena palica, ki se z nama še igra skrivalnice.