Pristop na Mišelj vrh prek Koštrunovca sva našla v Manj znane poti slovenskih gora. Na Planino pod Mišelj vrhom sva prišla z Rudnega polja (še pred 'Vodnikom' sva odvila po lovski bližnjici na Malo polje; morda bi bilo s planine Blato krajše, ampak te Bohinjci oderejo). S planine sva jo na Koštrunovec b.p. ubrala kar direktno (kdo bi se matral in iskal skrito potko) po strmih travah. Velikanska skleda pod Mišelj vrhom ima na V robu lične ročaje. Vsi razen enega so travnati in prav skalnati je vrh Koštrunovca.

Proti Mišelj vrhu se je malce desno od grebena odkril ozek žleb (v njem ni nobene zagozdene skale, ki je opisana v MZPSG)(I-II). Nad njim sva prilezla na greben in prav po njem b.p. na vrh. Na grebenu je bila edina dilema Mišeljska glava: ali nepomembna vzpetina na sredi grebena (take so štiri, ena od njih nosi ime Na Nizkem) ali izrazita glava tik V pod Mišeljskim Koncem, 2344. Viri niso enotni, midva bolj 'navijava' za zadnjo varianto. Greben do Mišeljskega Konca je drugače lahek in Marijana je bila (srečala sva dva gornika) pohvaljena za popolno emancipiranost (za oba je nosila nahrbtnik!). Z Mišeljskega Konca naj bi bil težji prehod naravnost na Hribarice (II, popravki MZPSG). In sva poskusila: začetek je lahek in ko sveta 'zmanjka', sva točno v smeri Vršakov našla ozek in krušljiv žleb (II). Po njem sva se spustila navzdol in od tod (škrbina pred Z ramo) do sedla Čez Hribarice težav ni več.

S sedla sva opazovala JV ramo Kanjavca (2416m, ogromen steber nad meliščem SV pod Hribaricami, od grebena je ločen z 'ornk' škrbino). Časa sva imela na pretek in sva steber tudi 'pošvatala'. Vodoravno sva prečila po razbitem terenu do JV grebena Kanjavca. Spust v škrbino je bil lahek, škrbina in sam vzpon na ramo (steber) sta pa krušljiva do amena (dva klina)(II), več ali manj se vse podira. Levo od grebena (škrbina - vrh) sva občudovala pravo gotsko okno, ki je vidno tudi z Doliča.

Pod Kanjavcem sva (več in manj kar po izohipsi) prečila naprej preko SV pomola, 2403m, do izrazitega vrha S pod Kanjavcem: Glava Za žlebom, 2365m. Ime se je žal 'nekje izgubilo' in se danes ne uporablja več. Tudi midva sva se že dovolj 'uporabila' in sva začela z dolgim sestopom.