Pri vzponu iz Krme sva sledila opisu v knjigi Manj znane poti slovenskih gora (Habjan). Sestop sva načrtovala glede na razmere, morda po policah v Kot (Severni pristopi, Mihelič). Do Temena se pride brez težav (travnata polička nad meliščem, tik pod steno)(pred Temenom nisva našla nobenega travnatega žlebu, ki ga opisuje Habjan).

'Originalno' PP (gorniška pot iz Planice na Pokljuko) nadaljevanje (ozka polica čez močno izpostavljeno pobočje) sva pustila na miru (vizualni vtis je odbijajoč) in iskala rdečkasto grapo (Manj znane poti slovenskih gora), ki sva jo našla dobrih 100m višje na pobočjih Rjavine. Sestop po njej do lahkega nadaljevanja police je tehnično (beri plezalsko) res lahek, drugače je pa zoprn, izredno krušljiv in drseč (zbito 'trdišče'). Ni, da bi ga priporočala. Poiskati 'lahek' pristop do nadaljevanja police je pravzaprav edini večji problem celotne poti.

Polica (široka gredina) se od tu vije skoraj vodoravno vse do glavnega grebena Rjavine (možici, shojeno). Sestop do Luknje in nadaljevanje do vrha Luknje peči je lahko in v okviru (zelo) zahtevnega brezpotja. Na vrhu sva imela žal meglo, tako da sva le za trenutek videla proti Dimniku. Tudi ura je bila že pozna in sva se odločila, da sestopiva nazaj v Krmo.

S police navzgor (proti travnatemu slemenu nad Temenom) nisva niti poskusila po rdečkasti grapi ampak sva kar nadaljevala po polici. Ko sva še gor grede iskala rdečkasto grapo, sva kmalu nad Temenom opazila kratek žleb/grapo, ki tudi pripelje do police. Še enkrat sva brala oba opisa (Mihelič, Habjan) in razbrala, da Mihelič priporoča prav ta žleb. Od daleč ne izgleda nič posebno težkega in ne deluje krušljivo. Skoraj zagotovo je to najbolj priporočljiva varianta prehoda do police (oziroma s police na travnato sleme nad Temenom)(plezalske težave so najbrž le malce težje kot v rdeči razbitini).

Midva sva nadaljevala kar naprej po polici, ki jo je naenkrat zmanjkalo (Teme je skoraj na dosegu roke). Najprej sem nadaljevanje iskal prenizko, nato previsoko, pravo nadaljevanje je bilo kar lepo vodoravno naprej. Prehod okrog roba je zelo zelo siten. Krušljivo (ni zanesljivih oprimkov), ozko in izpostavljeno (tik za robom je zabit klin)(II+). Nadaljevanje do Temena je potem lahko.

Do stika z markacijami sva poskusila priti ob Pungartu. Izbrala sva levo varianto (ni se bilo potrebno vzpenjati) in zadela rušje. Po ČISTI?! markirani poti sva pritekla v Krmo. Neverjetno, na celi poti sva nabrala smeti le za vzorec. Ni vrag, da akcija čiščenja Triglava proti (najinemu) pričakovanju deluje (vrečke za smeti na izhodiščih, obljubljene nagrade...). Pohvalno. Super.