Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko
14.7.2002: Zeleniške špice

Vremenarji nama niso obetali nič lepega, več sva si obetala od gora. Preko Repovega kota sva šla 'raziskovat' greben od Planjave do Ojstrice. Do Srebrnega sedla (enkrat sva že bila v Repovem kotu, Staničev vrh) prav težkih mest nisva pričakovala, tako da naju je kratek prag (II-) na sredi kar presenetil (tam se lovska pot konča, le malce nižje bi najbrž morala po ožji poti v desno). S sedla sva nadaljevala proti Planjavi in tik pod vrhom odvila na markirano pot proti Ojstrici. Na grebenu, 2300- m, sva markacije zapustila in nadaljevala čez dve grebenski glavi (med Planjavo in Lučko Babo sta dva vrhova, precej izrazita po relativni višini, ki sem ju na širšem spisku dvatisočakov zapisal pod imenom Vilice).

Najtežji del je sestop po grebenu s prvega vrha (temu se pot povsem umakne). Tik pred škrbino se odpre kratek prehod v desno (II). Na drugega je le malo lažjega plezanja od poti navzgor. Pot se za 10m umakne tudi Lučki Babi. S Škarij sva nameravala po grebenu čez Roglje proti Ojstrici. Na prvega, 2178m, ni bilo problema (I), tudi prehodi naprej proti škrbini so se odpirali (levo od grebena), 5m nad škrbino je bilo nepreklicno konec. Malce sem še poskušal, a je bilo pretežko (krušljivo, malo oprimkov) in sem odnehal. Naslednji visoki Rogelj, 2177m, deluje s te strani nepristopno, zato sva zaključila z grebenom in s Škarij 'nagliho' prečila nazaj proti Srebrnemu sedlu. Stvar se je kar lepo izšla in sva 'izgubila' le 150m višine.

Soncu sem pod Planjavo obljubil pohvalo v dnevniku (Hvala, zelo prijetno si naju gledal!), če se bo prikazalo in na Srebrnem sedlu sva z veseljem opazovala sončne Zeleniške špice. Jasen (najlepši) otoček sredi oblačne sivine. Lani sva jih prečila navzgor, tako da sva vedela, da bodo navzdol lažje in že sva bila na grebenu. Navzdol gre krasno in hitro (malo naju je spodbujalo grmenje v daljni okolici). Sestop po Nebeški lojtri je bil brez problema (II-), na Staničev vrh sva pa splezala naravnost kar po zajedi (II+, najtežji del grebena). Greben sva prečila v dobri uri, do Jermance je s Staničevega vrha še slabo uro teka.