To maratonsko grebensko prečenje, od Črne prsti do Bogatinskega sedla je dobrih 20km, sva imela v mislih že dve leti. Lani sva bila enkrat že na izhodišču, a naju je obšla neprijetna slabost v trebuhu (beri strah) in sva jo popihala na Rudno polje.

Logistika: Avto bova pustila na Žlanu, 570m. Po markirani poti prek Planine Osredki na Črno prst. Po grebenu do Bogatinskega sedla (vse po markiranih poteh, le na Vrh nad Škrbino bi šla po brezpotnem grebenu, vmes bi skočila po brezpotju tudi na Podrto goro). Sestop mimo Koče pod Bogatinom do Savice. Tu bi potem 'nafehtala' prevoz do Polja (tik pod Žlanom). S sabo bova vzela en nahrbtnik, tri plastenke pijače in čas do neviht, ki so bile napovedane za večerjo.

Vzpon na Črno prst (z izhodišča sva odrinila ob 8:30) je bil absolutno moker. Od rose je bilo vse namočeno in pot gre večinoma prav skozi visoke trave,...(in mimo gadov, srečala sva enega jeznega in enega glasnega). Z grebena sem, da bi se posušil, kar v spodnjicah odkorakal na vrh Črne prsti. Pogled po grebenu naprej je bil dooooolg in nalahno so se čezenj že podile meglice. In sva se po grebenu zapodila še midva. Greben je, po njemu lastni logiki, samodejno 'razpadel' na pet odsekov: do Rodice, do Vogla, do Vrha nad Škrbino, do Tolminskega Kuka in do Bogatinskega sedla.

Tik pred Voglom sva malce posekala markirano pot in na vrh pristopila kar direktno po travah in skalah (desno od grebena). Globokemu spustu pred Vrhom nad Škrbino sva se izognila, tako da sva pred Rušnatim vrhom zavila na greben in po lahkem brezpotju prilezla na Vrh nad Škrbino. Na Podrto goro sva prilezla po brezpotnem vzhodnem grebenu (I-II)(s poti navzgor malce levo od sedla z Vrh konte), sestopila sva po zahodnem grebenu na Mali vrh (povsod v literaturi je za ta del zapisano zahtevno plezanje - v resnici je edina težava prestop čez škrbinico (II-), ki se ji verjetno lahko tudi ognemo) in naprej po grebenu do stika s potjo (sedlo med Zelenim vrhom in Malim vrhom).

Za pestrost je poleg dolžine in razgibanosti grebena, praznih zalog glikogena in utrujenosti skrbelo še vreme. Jasno, meglice, oblačno, vetrovno in temnosivoskorajčrnooblačno se je vseskozi vztrajno menjavalo. Tako kot najino razpoloženje in šele na Tolminskem Kuku sva bila prepričana, da imava celoten greben na dosegu. Na Bogatinskem sedlu sva bila fizično zdelana kot le malokrat. Z voljo in inercijo sva v počasnem teku ob šestih zvečer sestopila do Savice. Za taxi do Polja sva 'določila' MB avto, hvala.