En žalosten in deževen dan. Pozno popoldne je bil ves 'visoki' svet v oblakih. Od Doma pod Storžičem je bilo spodaj presenetljivo malo mokro. Nekje na sredini Žrela sva pokukala ven iz oblakov in družbo nama je delalo sonce z modrino neba. Ob sedmih zvečer sva na vrhu (stopiti sva morala na razgledni kamen) opazovala popolno (= povsem cel krog) glorijo. Lepo darilo. Dol sva šla po isti poti, kar je bila napaka. Iz megle je začelo močno pršeti, tako da sva imela v Žrelu zoprno drsalnico.