Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko
2.6.2002: SV greben Stola z Orlicami

Med tednom (30.5.) sva po grebenu prečila Vrtačo, nadaljevanje je seveda Stolov greben. Predlog grebenskega vzpona na Stol sva dobila pri Klinarju (Karavanke, plezalna smer II. stopnje). Od Tinčkove koče sva šla prek Zagona na Sedlo Belščica. Tu se greben in plezarija začne. Najprej na prvega Jelenčka (I) in potem ni šlo po grebenu do drugega (čeprav je v vodniku omenjena II. stopnja). Najprej naju je čakal sestop čez gladke skale in še malo po grebenu (izpostavljeno, II). Tu sva obtičala pred gladko grebensko skalo: gor je šlo, a dol na drugo stran nisva upala (izpostavljeno kot sam hudič in nič pametnega za držat, jezdila sva pa že včeraj dovolj)(okoli skale tudi nisva našla prehoda). Klinar predlaga sestop v levo po žlebu (10m), vendar je stvar taka, da je žleb šele na drugi strani skale...

Naredila sva večji obvoz (nazaj na prvega Jelenčka, po grebenu do trav in desno navzdol). Grebenski problem sva obšla spodaj po melišču in se od tam vzpela na drugega Jelenčka (zelo krušljivo). Grebensko nadaljevanje do Celovške škrbine in na Celovško špico (dva križa) je bilo b.p. (I-II).

S Celovške špice proti Krkotniku naj bi bila največja težava celotnega grebena (mesto III. stopnje). Grebenu sva se kmalu malce umaknila (nekaj nepreplezljivih grebenskih stolpov) v levo (možici), potem nekaj časa spet po grebenu do grebenskega stolpa. In tu je bila uganka. Naravnost je malce naprej čakala gladka skala, desno je Marijana poročala, da je dvomljivo, jaz sem medtem že poskušal levo malce pod grebenom in potem po ozkem žlebu navzgor (naložene skale). Z gvozdenjem (cepini na nahrbtniku so hudo nadležni) sem se povzpel po žlebu/kaminu navzgor na vrh (mejni kamen 25/130). Težavnost je res trojka, vendar je neproblematična, saj je absolutno neizpostavljena!

Na vrhu Krkotnika nas čaka še večja uganka. Tam so štirje stolpi (na razdalji manj kot 30m). Trije na Z in en na V strani (ločuje ju prav opisana trojka). Za stolp, kjer je mejni kamen, sva hitro določila, da je najnižji. Za najvišjega (gre za nekaj cm) pa ne moreva reči za 'prmejduš' (čeprav sva se dobre pol ure zabavala z uganko). Navzdol proti Stolovi škrbini je šlo večinoma prav po grebenu (I-II). S škrbine sva po grebenu nadaljevala na vrh Stola (I-II).

Prijeten greben in lepo vreme. V takem se pleza počasi, tako se dalj časa uživa.