Pri Domu pod Storžičem sva malce čakala na deževno luknjo. Ob treh sva jo dočakala in šibala sva po Žrelu (povsem kopno) navzgor. Ob štirih naju je na vrhu celo nalahno božalo sonce.

Dol sva šla po Petem žrelu, da sva pogledala, če bova našla še kaj od opreme, ki je ostala v plazu. Snega je dovolj za lepo dričanje, le vsi skoki so kopni (nekaj je kar sitnih). Prav zadnji skok, ki te pripelje ven iz stene je pa strašen. Umaknila sva se mu desno ven iz grape. Malce nižje pod tem skokom sva našla eno palico (po Murphy-ju seveda ni bila par od prejšnje). Tu snega potem zmanjka. Do melišča naju je čakala še plitva grapca v levo in skok, ki sva ga obplezala po rušju.

Dež se je na naju zlil tik pred avtom. Dedec je bil kriv: če ne bi tako dolgo in 'možato' zbiral korajžo za skok v sneg, ki ga potem seveda nisem izvedel (po pameti sem cviknil ;), bi bila spodaj Before the Rain (glasba je odlična, ne?).