Gor sva šla z Vršiča po Grebenski poti. Malce sva raziskovala rumene markacije (tam nekje sva pozimi vlekla bližnjico po grapi na greben), a sva malo pod grebenom našla prestrme in mokre trave in sva obračala. Je že tako, da je neznana bližnjica najdaljša razdalja med dvema točkama.

Na vrh Kraj sten sva prilezla po grebenu (s predvrha je kratek in zanimiv sestop do škrbine, II)(vrh Kraj sten je lažje dostopen s poti: malce pred Prednjim oknom zavijemo po pobočju navzgor, I). Z vrha sva po grebenu (nad oknom) nadaljevala do stika z markacijami (lepo in izpostavljeno, večjih težav ni).

Na Prisanku naju je skozi meglice za hip tudi pogledalo sonce, potem se je spet zameglilo. Sestopila sva do škrbine pred Zvoniki (tam Jubilejna pot zavije na S stran grebena). S škrbine sva plezala naravnost navzgor po grebenu. Prvi težavi sva se umaknila v desno (krušljivo, najtežji del)(navzdol sva imela tu največ dela, nižje sva potem prepozno opazila, da je obvoz na drugi strani grebena precej lažji), potem se greben razširi. Do vrha je šlo po grebenu oziroma malce levo pod njim. Plezanje je bilo prijetno, II.

Na vrhu sva bila presenečena nad 'skromnimi' težavami. Ko sva prejšnjič gledala Zvonike s Prisanka, je izgledalo divje. Zvoniki so trije, midva sva prilezla na zahodni vrh (med 2460-2470m). Srednji naj bi bil višji (2472m), a se nalašč iz megle ni videl. Poskusil sem po grebenu proti njemu (ozko in izpostavljeno), toda pred navpično nekajmetrsko zarezo sem se ustavil (gladko, izpostavljeno, strmo - nadaljevanje zareze na drugi strani roglja navzdol do škrbine se sploh ni videlo).

Proti Vršiču sva sestopala po spodnji poti (po snežišču je še dovolj snega za prijetno vožnjo s čevlji). Na spodnjem koncu snega je posijalo sonce in obsvetilo mogočno glavo na J pobočju Prisanka (Turn, 2048m (ime sem našel pri Tumi in to seveda ni Turn, 2040m, na S pobočjih Prisanka)). Seveda naju je zvabila in sva nagliho prečila vzhodno proti njej. S sedla navzgor je shojena pot (malce bolj zahtevno je le tik pod vrhom), pravokotno prek sedla pa pelje markirana pot proti Zadnjemu oknu. Na vrhu Turna je krasen (iz zraka) razgled v Mlinarico. Lepa tura.