Na Raduhi še nisva bila. Do izhodišča (Bukovnik) sva šla prek Jezerskega in Pavliča, nazaj sva se peljala v Solčavo in skozi Kamnik. Prek Avstrije je sicer kakšen km krajše, a zato vožnja vzame več časa.

Do Koče na Grohatu in na sedlo Durce. Še nekaj časa sva sledila poti, potem sva jo po čistini med gostim rušjem mahnila na greben (greben sva dosegla pri veliki piramidi - možic). Proti Mali Raduhi (2029m) sva poskušala po grebenu in malce levo od njega po prehodih med rušjem, ampak je bilo rušje hudo trdovratno in se ni dalo prepričati, da se nama malce umakne. Na koncu se je izkazalo, da gre najlažje desno od grebena, kjer so pripravne poličke (drugače je na tej strani stena, ki pa ni ravno odsekana). Vrh Male Raduhe je kar težko določiti, saj so tam trije vrhovi skoraj enake višine. Prvi in tretji imata na vrhu nekakšen možic. Ampak najvišji je srednji (tako sva določila na oko), ki ni označen.

Z Velike Raduhe (2062m) sva nadaljevala malo po grebenu in malo po potki do kote 2002 (tu se greben konča in markirana pot zavije levo in navzdol po pobočju). Skočila sva še na bližnjo koto 1975 (Mali Rt, spominska plošča).

Do izhodišča sva se vrnila po zavarovani poti (na mestih je še zasnežena). Ne vem, zakaj nama je bil ta odsek precej nesimpatičen. Na Grohatu je pomlad še v polnem teku.