Od Suhadolnika do Malih vratc je šlo hitro, saj je snega manj kot nič. Na začetku Dolgih sten naju je objela megla, a si je kmalu premislila in spremljalo naju je sonce. Vrh Grintovca je bil vseskozi odet v večjo, sivo kapo.

Pri vstopu v težji del sva se bolj držala grebena, zato sva imela opravka z dvojko (Dolge stene so plezalna smer I. težavnostne stopnje). Tik pred izstopom na Streho Grintovca sva morala malce več tudi gaziti. Na Streho sva se potegnila čez manjšo opast.

Malo pod vrhom je začelo snežiti in na vrhu sva že imela snežni metež z močnim vetrom. V planu sva imela sestop v Dolce, a sva si glede na obupne razmere premislila. Še pred koncem Strehe je spet posijalo sonce. Tik pred nevihto sva sestopila k Suhadolniku.