Z avtom v Medvedji dol (Avstrija). Parkirišče je na višini 1100+ m, zapornica nekaj višje. Pot proti Celovški koči je obupna (cesta) in na 1500m sva nad njo obupala in jo naravnost po travniku urezala navzgor. Brez problema sva prišla na Ovčji vrh (Kozjak, 2000+ m). Na vrhu je z nama pometal vihar in sva takoj obrnila.

Pogled proti Stolu je bil vseskozi odličen. Severna pobočja Stola so vse kaj drugega kot njegovo južno in blago lice. Ogledala sva si, da se za nagrado vzpneva po grapi, ki pada s Celovške škrbine (Celovška špica - Jelenčki), dol potem po grapi, ki pada s Stolove škrbine (Krkotnik - Stol). Obe grapi sta bili lepo zasneženi.

Blizu Vrat, 1712m, je Marijano premamila zasnežena grapa, ki pelje z juga direktno na Svačico. Po snegu je šlo b.p. (40- °), za razvedrilo je Marijana potegnila levo iz grape in po skalah na greben, a sva morala zabremzati in sestopiti nazaj v grapo (sitno). Do vrha Svačice je čakalo še nekaj lažjega in kratkega plezanja (I, morda kje tudi malce več).

Dalje je šlo naporno do V kožnah in navzgor po vzhodnem snežišču do Stolove škrbine. Na škrbini so bili ostanki opasti, tako da je bil sestop v grapo na drugi strani kar strm. Dol je šlo po južnem snegu kar hitro. Sneg naju je vodil prav do markirane poti (1400+ m).