Na Kredarici sem veselo gledal proti Triglavu, a je Marijana vztrajno mislila povsem drugače. Na koncu je prevagal 'ornk' veter, ki je vlekel čez vršni greben Triglava. Pomagal je tudi gornik, ki se je vzpenjal proti Triglavu: napredoval je silno počasi in sneg se je dobro plazil pod njim. In še neke govorice okoli koče se šle neovirano v Marijanina ušesa. Skale na te finte na pademo, na koncu seveda odločijo ta nežne...

Smučanje je šlo zgoraj fino in sem zarezal kar nekaj lepih podpisov. A kmalu je povsem mokro in razrito smučišče 'švoh' medij. Pod Vrhom Snežne konte sem prečil desno in se spustil čez Kurico do Pastirske koče (edini zasnežen prehod). Smučanje je tu slabo. Da je bila čaša polna, sem nad Pastirsko kočo močno nalomil tudi desno smučko (malce zadaj za peto okovja). Taka smučka ne nudi absolutno nobene opore, ko te samo za malenkost vrže nazaj. Zato sem imel pa zabavo, več sem bil na riti kot na smučki. Smučanje s tako smučko je anti-telemark, saj gre noga pod kolenom naprej in ne nazaj...