Vse teče. Tudi gorniško dojemanje dolžine ture. Dve sezoni nazaj je bila smučarska tura skozi Jalovčev ozebnik 'ta dolga'. V nedeljo sva šla torej na krajšo turo v kuloar, saj sva vso energijo pustila v Martuljku. Na relaksacijo (po shojeni poti) v Jalovčev ozebnik!

Prvo presenečenje je bila posuta cesta (sankači pa v jok). V Tamarju sva kmalu videla razlog: tekaška tekma. Na parkirišču v Tamarju je bilo na kile kombijev, torej so morali posuti, saj po ledeni cesti v Tamar ne gre. Ne vem sicer, čemu je v Planici zapora in prepoved vožnje. Za nas ta trapaste smučarje, da pešačimo v Tamar.

Vse do izteka ozebnika je pot dobro shojena. Hitro in brez posebnega truda do sem. V ozebniku gre neprimerno težje, stopinje smučarji sproti zasujejo. In smučarjev je bilo ogromno, a še več je bilo tokrat nesmučarjev.

Smučarija skozi ozebnik je zelo zelo dobra. Na mestih je malce bolj trdo (vrh - najožji del ozebnika), drugače pa prijetna smuka po kar mehkem/sipkem snegu (zasute stopinje so seveda nizka cena za primeren 'smučarski' sneg). V iztek ozebnika sva smučala po ožji varianti (dobre razmere), pod ozebnikom je smučišče postajalo vedno bolj trdo (zelo trd sneg, a ni ledeno).

Snega je dovolj, skale so vse vidne in novih prask na masi ni bilo. Po gozdu gre lepo, še lepše po tekaški progi v Planico (v primerjavi s cesto gre tekaška proga precej manj gor-dol).