Pod sedežnicama je dovolj snega za smučanje, po plazovih proti Begunjščici pač ne. Smuči sva na srečo pozabila doma. Gor sva šla po Osrednji grapi. V sami grapi je napihan sneg, tako da se ponekod udira čez rit. Izhod Osrednje grape na greben Begunjščice ponuja več variant. Po treh izhodih sva že smučala in jih poznava. Megla je bila ravno prav gosta za poskuse v orientaciji (videlo se je nekaj dlje od nosa). Poskusila sva po še enem morebitnem izhodu na greben. Že malo nad sredino grape sva zavila po snežišču, ki se odcepi v desno. Nekaj časa je šlo in potem skalna pregrada. Še nekaj časa sva poskušala s prečenjem v desno (tam je bila megla nekoliko bolj svetla), dokler ni bilo vse okoli naju skala. Vrnila sva se v grapo in po desnem izhodu sva prilezla točno na vrh Begunjščice.

Sestopila sva po Šentanskem plazu. Snega je tam še manj, tam kjer pa je, je bila kloža. Od vremenske napovedi se le ni vse uresničilo. Dežja ni bilo! Samo megla, oblačnost, veter, vlaga in otoplitev. Le kaj si gornik lahko želi še lepšega?

Na kile snega!