Vsi dilcajo z Jalovčevga ozebnka. Bo treba kam drgam. Nekaj se ga je spet natrosl, na Kanin 10cm na 10cm podlage. (Kdaj ga j' blo tam gor tko mal?) Na severn stran Kanina (rif. Gilberti, smučišče) ga je pa 45cm. Greva na Prestreljenik. Ker je snega na 'nevejsk' stran Kanina več, bova s sabo vzela dilce. Mogoče b' šlo z dilcam od Prevale, po smučišč na Nevejsk sedu pa za gvišn.

Spodaj je še nekaj turnih (+), smučišče tud obratuje (+). Smuči pritrogava na zgornjo postajo nihalke, v smeri Prevale kar dobr zgleda. Torej tovorva naprej, precej pred nama so trije turni. Snega do Prevale je kar dost, le čist pr sedlu bo mogoče nazaj grede mal škrtal. Na sedlu ni nobenga, turni pred nama so šli kar naprej. Prav, greva še midva. Tu je snežna podlaga že mal tanša. Sto metrov nad sedlom so tud turni obupal in zaključl z vzponom. No, saj vreme je res neprijazn, spodi je še mal snežinkal, zdaj je vlaga in megla. Ampak saj se bo zjasnil, vremenarji večkrat ktero uganejo.

Trmarva z dilcam naprej prot Škrbin pod Prestreljenikam. Kje se udre čez rit, kje pa prec pod snegom kamne. Ravno sva pod Prestreljeniškimi Vršiči. Dan bo še dolg, greva jih mal pogledat od bliz, in brez ruzaka jo s cepinom mahneva gor. Prva prečka je hudo sitna, poj b.p. Z vrha gledava turne, ki vijugajo prot smučišču. Dobr jim gre. Pogled prot Prestreljeniku je bol kamnit, v neizrazit 'dolinci' na vzhodnem pobočju Prestreljenika pa je mal snega! (Kje šiba markirana pot, samo ugibava, še nisva bla gor.) Tukej sem odločen, da bom nesu smuči na vrh (sem pač trma). Da se navadjo strmine. Smuči, ne jaz. Bodo še nucale prvajen pogled v globino. Tud sonce se sramežljiv razkazuje, res se kmal zjasni.

Začetek vzpona na Prestreljenik. Odspod na širokmu pobočju je sneg vse lepo pobelu (tud nekaj kamna, ki ga ne b' smu), višje so skale. Morda je kak snežn prehod. Tam k' je sneg, ga je večinoma kar dost, sam en del je brez podlage (10- cm frišnga na kamne). Malce vijugava (kamr gre sneg, tja greva midva) in se vzpenjava. Slabo kaže za smučat. Prehodi so slabi (kamniti in ozki). Nč ne pomaga stokat, zdaj greva smuči nest gor.

Sva na greben, še kakšnh 20m višine po absolutno nesmučljivmu grebenu v levo. Dilce seveda nesem na vrh! Na vrhu je ohhhh in sploh: 'U, kok je fajn!'. Sestopva teh 20m nazaj po grebenu (mejni kamen 13/9). Tuki sploh ne razmišljava kaj dost, skočva v smučarsko opremo in bo kar bo!

In je šlo, neverjetn. Smučala sva po golem pobočju, in to zares smučala. Skoki v ovinke, tekoče smučanje po deviškem snegu. Večinoma. Užitek, smuči primejo, ravno prav strmo, sneg je fajn (ja res je fajn!). Nekajkrat je sicer škrtnlo. Ampak le dvakrat morva za dobr meter višine navzdol poštamfat (sam dvakrat!, le tam je blo preveč kamnit za smučat), drugač vse smučava. Res sva mela srečo s prehodi, vse, kar sva izbrala, je blo optimaln. Spodaj (že bliz višine žičnce) je enkrat močno zaškrtal pod nogam (to j' tistih 10- cm frišnga na kamne). Ni sile, nižje gre spet kar v redu.

Naprej prot Preval je večinoma kar v redu, le tu in tam vidš skalo pod snegom in greš bolj počas, po možnost jo počas 'prehodš'. To se je ponavljal do Prevale in še nekaj metrov pod sedlom. (Sem in tja je tud mal klože.) Potem pa užitek do smučišča, nč škrtanja, celc in juhej! Po smučišču je sneg že ves zdrajsan, nč posebej fino ni.

Res super, da sva zadela tole terno. Jaz sem upal na smučanje s Prevale, a dobila sva kar smučanje s Prestreljenika (Vzhodn pobočje: III+, mesta S4, 200m). Če to ni fajn! Na dilcah posebne škode ni, mal mase je šlo. Pa kaj.