Bo treba končn enkrat letos sprobat smučarsko opremo in stestirat smučarske noge in znanje. Vsi mal bol na strmino usekani turni smučarji šibajo v ozebnik. Greva midva še enkrat na Jalovc, tokrat z dilcam!

Dan se je začel slabo. Slabo, da malokrat tako. En par smuči nisva imela nastavljenih, dereze sva imela na vlagi in so nekaj rjavele, takoj v Tamarju sva preveč gledala v tla in (tudi to se zgodi) zavila na napačni odcep (ki je seveda dobro označen in tu res ne moreš zgrešiti, razen če si taka 'makina' kot midva). Ko sva registrirala, da je smer dokončno zavožena, sem trmoglavo rinil s smučmi prečno skozi gozd in vsa snežena, mokra in še slabše volje sva prilezla na pravo pot. Pod ozebnikom sem se preobuval v dereze in cepin in se mi je 'ven potegnila' podloga od podrokavice in potem v furiji še podloga rokavice. Mrzlo pa za znoret. Kmalu sem ugotovil, da vlaga ni načela samo kovine od derez, temveč je poskrbela, da so bili vsi jermeni ledeni. Tukaj so se najbrž nad mano že zbirali temni oblaki. Klel, očital in udrihal sem vsepočez, roke so mi pa vedno bolj zmrzovale. Za silo sem spravil skupaj rokavice, a potem zmrznjenih rok nisem mogel potisniti noter. Tukaj sem ponoru. Po točno pol ure (Marijana je bila že visoko v ozebniku) ukvarjanja z derezami in rokavicami (roke so bile še vedno zmrznjene) sem jezno pograbil cepin.

Moral sem se znebiti temnih oblakov okoli moje glave. Gremo do fula, da prediham vse zle misli. Gas do daske, nič razmišljanja in samo šibaj. Točno sem se držal načrta: dihal sem več kot na škrge, noge sem premikal z največjo možno frekvenco (in ta je bila velika), na utrujenost se nisem oziral (še bolj sem pospešil), to da manjka kisika sem opazil malce pod vrhom ozebnika, kjer sem ujel Marijano. Noge so pekle, utrujen sem bil za mehko postlano posteljo, ampak še vedno sem teral. Le nekajkrat (trikrat?) sem se za hipec ustavil in nadihal, drugače se nisem nič šparal. Na vrhu (manjša grebenska izravnava - tam je navadno začetek spusta skozi ozebnik) sem bil ozdravljen. Res, da sem bil na smrt zmatran in da so mišice lepo pekle. Ampak bil sem sijajne volje in dan je bil naj. Vse je bilo prav in jaz v sredi v tem novem popolnem dnevu.

Na smučeh sem malo oddrsal navzdol. Za pokušino. Potem nekaj počasnih ovinkov. Filing je bil v redu. Sneg tudi. Ozebnik sem nato odsmučal v agresivnih, hitrih in odločnih zavojih, a zato z veliko prekinitvami. Mišice še niso vajene smučarskih gibov in so pekle. Tudi Marijani je prvo letošnje smučanje lepo teklo. Sneg v ozebniku je dober za smučanje (a ni idealen), tudi deviški sneg se je ob levem 'bregu' še našel. Vhod v ozebnik je nekoliko trd/zdrajsan, nižje je sneg bolj mehak in lahek za smučanje. Tik pred iztekom ozebnika je čisto malo tudi zaškrtalo (skale), sam iztek (lijak pod ozebnikom) je bil pa božanski (desna stran je bila še deviška!).

Zgoraj na vrhu (še pred smučanjem) sva bila v dilemi: dvakrat smučanje po ozebniku ali pristop na Jalovec. Dilemo sva na koncu rešila tako, da sva se še enkrat pomatrala skozi ozebnik in nadaljevala na vrh Jalovca. Pristop na vrh je bil malce težji kot prejšnji teden. Drugo smučanje skozi ozebnik je bilo prav tako uživaško kot prvo (morda je bil le vrh/ožina ozebnika za spoznanje bolj zdrsan). V iztek sva tokrat smučala po ožji varianti (levo od velike skalne gmote v spodnjem delu ozebnika, gledano od spodaj). Sneg je bil v tej varianti še deviški, problemov ni, le dva ozka prehoda (širine je za dobro dolžino smuči) mimo ostankov lanskega snega.

Lijakasto snežišče pod ozebnikom je bilo za smučanje odlično. Tudi nižje je sneg dober (bolj po desni strani), a je tu in tam malce klože. Nižje nekoliko škrta pod smučmi (a ni sile) in več snega je tudi tu na bolj desni strani (precej predelov je za smuko fantastičnih). Po gozdu gre rally brez problema, tudi po cesti do avta je šlo lepo.

Z gora se večkrat vračava kot zadnja. Tudi tokrat (poleg je bil še en vnet smučar Jalovčevega ozebnika). Najlepše je zvečer, ko se dan počasi poslavlja.