V Avstrijo, v dolino Poden in do Podnarja. Do tu sva našla b.p., naprej je cestna zapora. Ogledat si greva grapo (smučarska smer), ki pripelje do škrbine med Palcem in Zelenjakom (Osrednja grapa, III+). Nato bova splezala po Osrednji grapi (IV-, S4+) na Vrtačo, ta del dobro poznava.

Do vstopa v Osrednjo grapo sva prišla b.p. (Tu je na desni strani vhod v 'Grapo' (IV, S5), ki je povsem kopen). Tudi v grapi je vzpenjanje prijetno (ravno prav sneženo za brez smuči), izhod na škrbino je kopen. Od tu naprej lahko berejo le Gorniki(!), saj sva s prestopom meje najbrž... (sicer se vsebina table ne vidi, je 'ofrajhana' s snegom).

Na desni strani pelje neprekinjen snežni jezik v Osrednjo grapo v Vrtači, drugje je vse spihano. Grapa je še kar snežena, skok v zgornjem delu grape je kopen, vendar ni pretežak/leden. Na vrhu Vrtače naju je pozdravil pravljični ambient. Neopisljivo, slab ponaredek je: veter je s snegom zametal/okrasil skale in sonce jim je dalo življenje. Takega počitka v taki sredini in na toplem soncu ne odtehta noben luksuz. V gorah je prelepo, pozimi še bolj.

Po Z grebenu (ko sva za hip počila v snegu, naju je obkrožila jata rumenih kljunčkov in s črnimi telesi prekrila belino snega) in nato pod njim sva sestopila proti Svačici, tik nad sedlom sva našla lepo grapco in se po njej spustila na pobočja nad Podnom.