Cestna zapora je Pri Rosu. Do Črlovca ni tako daleč (45min). Bova malo pregledala prav po grapi Črlovca in ne po lovski poti ob grapi. Spodaj težav ni, saj je snega dovolj za udobno hojo (ne, za smučanje je premalo!). V zatrepu se levo odcepi grapa proti Tičarici (tu poteka smučarska smer proti Gulcam), pravzaprav se odcepita dve grapi (ena je bolj izrazita). Črlovec gre nekoliko v desno in se močno zoži. Že malce višje je (za naju in v teh razmerah) nepreplezljiv skok.

Malce sva sestopila in po strmem pobočju v desno je lepša polovica m&m splezala do gozda, a težja polovica tu ni uspela. Pobočje je trdo 'melišče/pesek', ki je prekrito z malo snega. Prilezel sem skoraj do vrha (sitno na kubik), potem sem vratolomno z nahrbtnika odpel najprej en cepin, pol ure visel samo na njem, še bolj vratolomno odpel drugi cepin in naslednje pol ure visel na dveh cepinih. Z nogami si nisem mogel pomagati, saj stopov ni bilo in je po 'pesku' vse drselo in se gladilo. Nazaj dol in po gozdu ob 'gladišču' navzgor.

V bližini sva poiskala prečno pot in prečila čez Mali Črlovec. Greva na Vrtaško sleme. (Jeseni sva poskusila naravnost po Malem Črlovcu, a naju je zaustavil strm prag, potem sva splezala direktno na Sleme po pobočju desno od grape (I-II)). Tokrat greva po 'uradnem' brezpotju prek roba Njivic. Dobrim namenom sva sledila le malo časa, potem se mi je zdelo dolgočasno in sva jo na svoje mahnila navzgor proti grebenu. In res, dolgčas nama ni bilo več.

Ciljala sva prehod nad skokom (ki se boči nad potjo). Nekaj časa je šlo prav lepo. Potem sva začenjala prečiti v desno. Rušju je sledilo hujše rušje, še hujšemu rušju je sledilo najhujše rušje in najhujšemu rušju je sledilo 'The' Rušje. In temu ni bilo konca. Že po dveh urah kratkočasne zabave (beri: rušje je za gledat, ne za plezat) sva stala na V grebenu Slemena (2000 m). Nisva imela ne volje ne časa, da bi odplezala še nekaj metrov po grebenu do vrha.

V sestopu nama tudi ni bilo dolgčas. Najprej sva iskala pot po odprtem terenu (tam kjer nočeš snega, se pa udira čez rit!), potem v gozdu in povsem spodaj sva na gozdni poti v temi našla odlično ledišče, ki naju je zabrisalo po pobočju. Rezultat je bila močno obtolčena rit in boleč komolec. Jaz sem v temi hodil kot drugi (po pameti!) in razen drsanja nisem nadrsal.