Z Lipnice (predvrh Špika), 2418 m, pelje smučarska smer po Lipnem grabnu v Krnico (IV+, prehod S6). Malu naju je skrbel prehod (ki je najbrž pri vrhu) in orientacija, saj smer ni nikjer opisana.

Izhodišče je bila Erika (naprej v Krnico je cesta ledena). Do zapornice in še malo do majčkenega pritoka Velike Pišnice. Nekaj časa sva trmarila navzgor po gosti botaniki, nato obupala in poskusila po 'gozdno redki' Tarmanovi žlefi. Po 200- m sva prečila in zadela 'goli' Lipni graben. V grabnu je spodaj kar ledeno (potoček), a ni večjega problema. Graben je tu globok/izrazit, višje (+- 1500 m) se razširi, razcepi in postane neizrazit. Nekaj pred tem sva naletela na rdeče trikotne markacije (?), vodile so čez dva praga po desnem razcepu. Tu (+- 1700 m) je naslednja orientacijska zanka, markacije so vodile v ozek/položen žleb na desni. Poleg markacije je bila v žlebu oznaka 'PZ. 93'? Vršič v smeri markacij sva določila za Gamsovo špico, tja pa ne greva! Čekirala sva zemljevid in nad žlebom prečila v levo v graben, ki je obetal pravo nadaljevanje. Nekoliko višje je kopen skok, ki sva ga obplezala po rušju. Na vrhu tega grabna se teren spet odpre (+- 1900 m).

Direktno nad njim je stena, v samem zatrepu (+- 2050 m) naju je vabil ozek žleb. Prav do slepega konca žlebu sva se morala vzpeti, da sva videla, kje ne bo kruha. Spust in poskus po neizraziti grapci na levi strani (gledano od spodaj). Prav lepo je šlo vse do grebena, 2250 m, ki sva ga dosegla desno od skalne gmote. Tu se nama je odprl pogled na Frdamane police, Lipnico in Špik. Pod nama nič, pardon zrak.

Spet nama je nekdo kradel svetlobo. Malce čez štiri sva bila primorana v sestop. Nadaljevanje proti Lipnici ne izgleda problematično, le tik pod vrhom/grebenom (vršni JZ greben Lipnice) je strma stopnja, ki ni bila zalita (S6?). V eni uri sva bila že v Krnici (spodaj naju je v temi gozd dodobra ošvrkal).

Prelepa tura. Hvala.