Napoved je bila obilno sneženje in veter. Pred nekaj leti sva se ravno v takem vremenu, dodatek je bila gosta megla, vzpenjala na Studorski preval in namesto na sedlo prilezla na Veliki Draški vrh.

...kot sprehod z Rudnega polja na Studorski preval, sva si takrat zamislila vso stvar, pot sem poznal na pamet (samo do Studorskega prevala, poti in vrhov okoli prevala nisem poznal) in megla (ki se je zgostila okoli Jezerc) me ni motila. Vzpona do Studorskega prevala kar ni hotelo biti konec, vse skupaj mi je bilo sumljivo in med vzponom sem ugotavljal, da sva zavila preveč levo in da se vzpenjava na Ablanco. Končno sva prilezla na greben in desno po njem na vrh, kjer je bil v vpisni knjigi žig 2132 m. Zemljevid za to višino kaže na Mali Draški vrh. Meni so možgani kazali ??? Nazaj sva šla po isti poti, in zaradi vse bolj goste teme in noči sva imela težave pri sledenju stopinj. Z ravnice Jezerca sva tipaje našla nadaljevanje poti proti Rudnemu polju. Spodaj na Pokljuki sva le še izkopala avto iz snega...

Danes take megle ni bilo. Pot na Veliki Draški vrh sva (brez težav) do potankosti ponovila. Nadaljevala sva proti Malemu Draškemu vrhu, ki sva ga prečila po J pobočju. Ta del poti je v trenutnih razmerah precej siten - za človeka. Trop gamsov, ki je kot jata ptic priplaval po snegu navzgor in v teku nadaljeval po prečnici proti Srenjskemu prevalu, je nazorno prikazal svojo superiornost.

Pobočje Malega Draškega vrha je spihano. Nadaljevala sva na vrh Viševnika (b.p.) in se spustila na Rudno polje. Pobočje zgoraj je spihano in vendar sva še pred rušjem opazovala sledi smuči (2×) - vse do tal.