Greva na Stol pogledat razmere v Zabreškem plazu. Pravzaprav greva poiskat Zabreški plaz, da vidiva to lepo turnosmučarsko smer (B. Črnivec) od blizu. Avto sva zaradi nevarnosti nasproti drvečih sank pustila na 850 m (bi bilo dobro, če bi postavili zaporo).

Na Planici (vikendi, travnik) sva jo urezala naravnost navzgor, nekdo je tu celo smučal. Snega ni veliko pod njim pa lepa travnata podlaga. Od Zabreške planine do plazu je bilo shojeno. Tu sva se obrnila navzgor in zgazila deviški Zabreški plaz. Snega je z višino zmeraj več (napihan v plitvo grapo), vendar brez podlage. Na slabih 1600 m sva naletela na pomrznjeno podlago in nad njo dovolj snega, od 25 cm do riti. Stanje je bilo enako vse do vrha Zabreškega plazu, 2000- m. Višje je sneg spihan (in na mestih zmrznjen).

Pred Prešernovo kočo je začelo močneje vleči, z Malega Stola me je za pozdrav sunek vetra vrgel z grebena, proti Stolu je sneg, ki ga je veter noro treniral naokoli, neverjetno boleče bodel po nezaščitenem delu obraza, veke so zmrznile, da se je težko gledalo... Ampak na vrh sva prilezla! in takoj odlezla.

Resda nisva imela smuči, a je zato rit vedno pri roki. Zgornji del Zabreškega plazu sva vozila bob in bremzala z nogami in cepinom. Zgoraj je za ta podvig ravno pravšnji sneg in ravno prav strmo. Super.