Okoli Kranja je namedlo za 30 cm snega. Torej bomo smučali. Pogledam na HMZ RS: le 10 cm na Krvavcu, v Julijcih še manj. S smučmi ne bo nič, greva pogledat razmere na Kalškem Grebenu! Odločiva se za markiran pristop iz Kokre, čez Lojtro na Dolge njive in naprej na vrh. Iz Kokre še nisva hodila, to je prevagalo. Greva gledat nekaj novega, da vidimo, če se bo dalo (ko bodo zgoraj odobrili dovolj snega) smučat v Kokro.

Štartala sva iz Podlebelce, 550 m. Po še sneženi cesti sva jo marširala proti Robleku, saj markirana pot (tam kjer seka cesto) ni označena in je nisva našla. Res mi ne gre iz glave, da so markirane poti ravno na križiščih/odcepih tako pomankljivo označene. Nad Roblekom cesta pripelje do markacij in od tam je bilo že shojeno, kar je za ta neobljuden del presenečenje. Snega je tu kar nekaj, 20+ cm. Ko se teren odpre zagledava Lojtro, precej navpičen prag do Dolgih njiv. Pot je zavarovana z nekaj jeklenicami (izpostavljene prečnice), morebitno smučanje z Dolgih njiv čez Lojtro je pa vprašljivo. Če bo dovolj snega, dobre razmere, bi za alpinističnega smučarja šlo... Bomo videli.

Nad Dolgo njivo, v eni od močno zamedenih 'dolinic' Kalškega Grebena, sva prehitela najine predhodnike (4 gorniki, z avtom so se zategnili do Robleka in zamudili monotono pešačenje po cesti). Nasploh so bile dolinice na Kalškem Grebenu dobro zasnežene (zameti). Tu je dovolj snega za smučanje (na odprtem terenu je sneg spihan), tudi na Dolgih njivah je snega dovolj. Potrebno bi bilo le poiskati ustrezno zasnežen prehod iz Dolgih njiv do sistema dolinic na položnem in obsežnem grebenu Kalškega Grebena. Vršni del je seveda spihan in nesmučljiv.

Na vrhu sva bila po dobrih 3 urah in pol. Kljub soncu je bilo precej mrzlo. A je vse odtehtal prekrasen razgled na Kočno, sistem Dolcev in Grintovčevo streho. Navzdol je bilo naporno: udiranje, kloža, spotikanje (namerno), mavžanje, piggyback, smehodtrebuha. In precej barv: modra in rumena nato modra in rdeča. Prelivanje senc pred sončnim zahodom je v redkem in sneženem smrekovem gozdu fantastično. Spodaj sva se do 'tal' držala markirane poti, ki je tokrat nisva izpustila iz rok, kljub temu da sva tu sestopala že v temi. Sneg do nižin je pozimi koristna reč. Brez uporabe svetilk se da nemoteno sestopati, tudi ko svetlobe sonca ni več.