| ||
|
31.12.2017: Decembrski križem-kražem Murnovec & Kresišče (29.12.2017)
11.6.2017: Ankogel Ponoči je vse kazalo na jasno vreme, a ko sva se pred jutrom pripeljala do jezu Kolnbrein je bilo začuda oblačno in sva se lahko takoj poslovila od kakšne bolj strme smuke, ker sneg ni ustrezno pomrznil. Sprijaznila sva se s turnim smukom z Ankogla preko ledenika v Kleinelendtal: lep in razgiban smuški svet, ampak dostop je pa "nemogoče" razvlečen. Da sva bila povsem s stilu turnega smuka, sva izpustila tudi "gnojnih" vršnih 50 m. Smuka po ledeniku in vse do podna je bila pa prav imenitna, le spodaj je sneg (pre)močno zaviral. Obsmučala sva tudi ogromno plazovino v spodnjem delu, ki je gor grede še ni bilo. Strnjena snežna odeja se začne šele v samem zatrepu Steinkarboden, ki je sicer samo dobrih 200 m višje od parkirišča, a sva do tja navkljub uporabi koles rabila dve uri, resda v ležernem tempu. Navzdol grede sva na srečo našla "skriti" snežni jezik, ki nama je za dobro polovico skrajšal pohod od zatrepa do mostu. Na tej trasi je bil danes samo še en smučar, ki je "goljufal" z e-kolesom in za "kazen" zgrešil omenjeni snežni jezik; vsi pa smo goljufali prepoved in šli s kolesom do konca kolovoza. Naslednjič se raje odločiva za varianto preko Schwarzhorna, tja in nazaj.
10.6.2017: Mangrt Danes so začeli pobirati ekološko takso (5 eur), avto sva parkirala na zadnji serpentini. Spust je bil nekoliko slabši od želja, saj je potrebno kar nekaj odsekov peš. Z vrha se še da odpeljati povsem po desni varianti, kjer pa potem čaka daljša sitna peš prečka do robu 50 vm pod vrhom. Naslednja prekinitev je na italijanskem obvozu (60-70 vm), potem na plazu (25 vm), smučarija pa se zaključi 60 vm nad cesto. Slovenska grapa je še v celoti smučarska, ampak povsem za las. V vršnem delu sta dve ožini, ki sta ožji od 180 cm. Malo se pobaše, malo pa spusti. Snežne razmere pa so bile v splošnem povsod še kar dobre.
3.6. - 4.6.2017: Bärenkopf Ko sva se v petek zvečer pripeljala do Garaž nad Pasterzo, so nama ravno pokvarili vremensko napoved. Dež se je zavlekel pozno v noč, zjasnilo se je prepozno, tako da je v soboto premalo pomrznilo in so bile snežne razmere za strme smučine glede na prejšnji vikend prav porazne. Na ledeniku je bilo sicer trdo in nad Bockkarscharte celo požlejeno, ko pa sva prišla na strmo južno flanko Grosser Barenkopf-a (3396 m), je bila skorja samo še za "okras" in sva se začela do pasu pogrezati v mokro prhkobo. Ker je bilo nadaljevanje prestrmo (45+°) in preveč izpostavljeno, sva dobrih 150 m pod vrhom obrnila. Vračala sva se čez Breitkopf in opazila sledi dveh smučarjev, ki sta le malo prej obrnila v severni steni FKK. Že zjutraj sva opazovala helikoptersko reševanje v severni steni Grossglockner-ja, ki žal ni imelo srečnega konca (plaz mokrega snega). V nedeljo zjutraj sva v slogu Cinca-Marinca šele ob pol sedmih zaštorkljala po tunelu, Gamsgrubenweg je z nekaj prečenji snežišč normalno prehoden, sneg se začne takoj nad "mestom za pinik" na koncu poti. Po ledeniku spet do Bockkarscharte, mimo Eiswandbichl-a na južni greben in po njem na Mittlerer Barenkopf (3358 m). Odsmučala sva po vzhodni flanki (45-°, 100+ m) in nad Bockkarscharte ujela pristopne sledi. Sneg mehak, na strmini je tudi malo plazilo, sicer pa prav luštna smuka po gnilcu; edino v zaključnem delu je močno cukalo. Vreme je začuda tudi lepo držalo, večkrat naju je celo pozdravila modrina.
28.5.2017: Fuscher-Kar-Kopf (3331 m) in Sinwelleck/Sonnenwelleck (3261 m) Vožnja do izhodišča zna trajati tudi celih 24 ur, če imaš srečo - midva sva jo ujela. Tokrat sva imela v planu FKK z ledenika Freiwandkees (FKK1, FKK2, FKK3). Prvi problem je sploh priti do snega. Zvečer sva kar hitro našla običajno varianto lokalcev: na spodnjem delu galerije (2250-2300 m, malo pred Garažami) je urejen prehod na travnato pobočje, po 100 m precej strmih in poležanih trav se pride do položnega sveta in snega. Še 200 m višje (okoli 2600 m) lahko izbiramo med desno ali levo varianto dostopa do ledenika; glede na sledi večina ubere levo, ki ledenik doseže na 2750 m. Glede na sonce sva si izbrala primeren časovni plan spustov. Najprej sva z FKK odsmučala čez severno steno (izbrala sva čimbolj SV orientacijo; a sneg ni nič odjenal, je bil pa zato večinoma čudovito grifig, odsekoma pa še nepredelan/prhek). Zatem sva z FKK odsmučala po pristopni smeri na JV stran, kjer so bile ob 9:30 razmere skoraj idealne (pol ure prej bi bilo še bolje). Linija naju je močno navdušila s smučanjem po široki, gladki in zračni vesini. Za konec sva skočila še na Sinwelleck in posmučala JZ vesine, ki so ob 11:30 ravno idealno spustile. Na ledeniku naju je zatem pričakal gnoj, na koncu pa še strme trave.
20.5.2017: Mangart Poročilo, Turni klub Gora: V oblačnem in meglenem vremenu s spremljavo snega in dežja se je smiselno odločiti za krajšo turo v bližini. Mangart je bil prva asociacija, z avtom se sedaj pripelje do manjšega parkirišča na začetku prečnice pod Rdečo skalo. Do sem se s par prekinitvami tudi prismuča.
13.5.2017: Mangart Poročilo, Turni klub Gora: Do osmih zjutraj je dež ponehal, zatem sva imela mešanico sonca, oblakov in megle. Tako kot Andrej prejšnji teden, sva se pripeljala do zadnjega tunela in do tunela sva, s par kratkimi prekinitvami, tudi prismučala. Seveda sva midva psičke peljala na sprehod, sicer bi se bolj nagarala. Sneg do vršnega, strmega dela Mangarta, je večinoma zelo dobro predelan, višje so pa razmere bolj ali manj slabe: moker, slabo predelan sneg, je bil pa še kar dobro sprijet, tako da pri smučanju ni nekontrolirano plazilo.
6.5.2017: Teufelskamp in Hofmannspitze Poročilo, Turni klub Gora: Bolj točno neimenovani vrh 50 m nad Teufelskampom (približno na 3560 m) in greben 20 m pod najvišjo špico Hofmannspitze (približno na 3700 m). Sneg se prične na začetku strmine pod Lucknerhutte (150 m nad parkplacom, do sem se tudi prismuča). Vse do ledenika Teischnitzkees (3000 m) je sneg lepo predelan, po ledeniku in višje pa se je pomrznjena skorja pod smučmi še predirala. Podobno je bilo na Hofmannspitze, bolj ali manj predirajoča skorja, za nameček pa tudi skrite mine, tako da je bila na pogled najlažja in najbolj zalita smer ravno pravšnja (diagonala v levo preko celega pobočja, 400 m, 40°, izpostavljeno). Še tri tedne nazaj je bil Hofmannspitze praktično povsem gol ...
22. - 23.4.2017: Spet z goljufijo nad Kaninskim smučiščem
15. - 17.4.2017: Nad Kaninskim smučiščem Sva se že pred tednom hecala, da za velikonočne bova glede na slabo vremensko napoved smučala s Prestreljenika, s Prestreljenika in s Prestreljenika. In sva res. Vreme je bilo na koncu v soboto in nedeljo precej lepše od napovedi, tudi ponedeljek se je pričel z jasnino, a žal ni dolgo trajalo. Smučala sva malo tu, malo tam, vsakič pa najprej s Prestreljenika: Prestreljenik počasi pobira, prav z vrha se še da odsmučati, na normalki je polica v spodnjem delu že skoraj kopna, v srednji varianti je ključni prehod vedno ožji. Ovčji Vršič je prav lušten za smučanje, na Grdem Vršiču je bil trapast gnoj, s Prestreljeniškega okna je smučarsko zalito na obe strani - na severni strani bo tako še nekaj časa in to vse do sedla pod Vršiči, ki je v ponedeljek postregel z zanimivo smuko pod stenami, kjer se je po babjem pšenu prav luštno vijugalo. Danes je bil med vzponom prav zanimiv pogovor, ko sem na Prestreljeniku poskušal prehiteti vzpenjajočega. Nekaj podobnega se je zgodilo že par minut prej, ko ga je prehitevala Marijana. Ko sem zagazil v cel sneg in bil vzporedno z njim, je celo (povsem po 'avstrijsko') pospešil tempo:
14.4.2017: Teufelskamp in Teufelshornscharte Poročilo, Turni klub Gora: Dodatek k Metinemu zapisu. Višina se nam na vrhu (3560 m) ni ujemala s Teufelskampom in res se je izkazalo, da smo bili na neimenovanem vrhu, ki je 50 m višji. Smuka na ledeniku je bila res zelo dobra, prostrana pobočja in super snežne razmere (malo napihanca na poglihani in trdi podlagi). Dodatek na škrbino vzhodno od "Hudičevega roga" (3650 m) je bil tudi krasen: nekje 250 m strme smuke, spodnja polovica slabih, zgornja pa dobrih 45° na široki in zračni rampi (par cm prhkega snega na trdi in grifig podlagi).
8.-9.4.2017: Nad Raurisom Tako s Hocharna kot z Sonnblicka (po normalki) se je brez snemanja smuči še prismučalo do podna. Padlo je nekje 10-15 cm snega, nižje manj, višje več, a je močan veter med sneženjem tudi delal zamete. Hocharn Hocharn ima tako prostrano jugovzhodno pobočje, da se še tako velika množica ljudi porazgubi, še posebno če jih večina zaradi megle zaključi že na polovici, pa tudi ostalih smučin na naši liniji smučanja skoraj nismo opazili. Smo pa zato spet lahko opazovali, da Avstrijci zelo cenijo, če se umakneš hitrejšemu, a tega sami striktno ne prakticirajo. Tako sta bila dva dirkača nemalo presenečena in hvaležna, ko smo se jima neodvisno umikali s smučine, enemu celo dvakrat; v drugo sem mu pojasnil, da pri nas je navada, da se hitrejšemu vedno vljudno umaknemo. Avstrijci pa nasprotno pri manevru prehitevanja, ko zarineš v cel sneg, po pravilu celo malce pospešijo svoj korak. JV pobočje Hocharna je bilo že dolgo na najinem spisku, da ga posmučava v pršiču. Tokrat je bil nov sneg sicer moker, ampak zgornja polovica je bila še vedno super, nižje pa je neenakomerno štopalo, je bil pa zato zaključni rodeo ob slapovih prijazno mehak.
Riffelhohe (2694 m) in Neunerkogel (2827 m) Po turistični jutranji procesiji na normalki Sonnblicka sva nad slapovi nadaljevala v popolno samoto. Sneg je začuda kmalu postal suh in prhek, skoraj pršič, tako da sva z veseljem zarinila na vesine Rifflehohe (35-40°, 400 m), a sva že po 100 m obračala zaradi pokanja, čeprav ne norveška ne kanadska metoda nista kazali na tveganje. Pod pobočjem sva še enkrat pregledala sobotno fotko in na drugi strani potegnila varno linijo do vrha. Po grebenu sva nadaljevala na Neunerkogel, kjer naju je na zelo zračni vesini nekaj deset metrov pod vrhom ustavil zamet na drsni plasti, ki bi pri smučanju zelo "verjetno" splazil. Odsmučala sva proti Riffelhohe, se s smučmi pretoklka čez vršnih nekaj 10 m poprhanih skal (očitno je bilo pred sneženjem spihano skoraj do golega, nov sneg pa se je navkljub "orkanskemu" vetru začuda obdržal). Zatem je šlo prav fantastično vse do slabih 1900 m, kjer sva se pripeljala do normalke Sonnblicka in naju je pričakal rodeo do doline.
2.4.2017: Prestreljenik Poročilo, Turni klub Gora: Na vršnem delu naju je spremljala megla, zato pa so bile smuške razmere super, tako sneg (kompaktna in nekoliko mokra vršna plast) kot zalitost. Ker nižje ni bilo megle, sva po spustu z vršne glave nadaljevala s prečenjem Prestreljeniških Vršičev, ki sva jih v celoti prečila zgoraj (na naši strani) in spodaj (na italijanski strani), ter se pod Prestreljenikom spustila na Prevalsko ravan. Prečka na spodnji strani Vršičev (tam sta celo dve rampi, zgornja ni bila zalita, na spodnji pa sva na koncu morala par metrov poštamfati) je bila hudo zračna.
1.4.2017: Schareck Poročilo, Turni klub Gora: Korošci pa znajo zaračunati eno vožnjo do vrha smučišča, več kot je pri nas dnevna karta za katerokoli smučišče. Na najino smolo se je vreme že malo čez osmo zjutraj ekspresno aprilsko pokvarilo (veter, oblaki, megla in povsem za konec še sneg/dež), tako da je ena res privlačna flanka danes izvisela in sva se zadovoljila z dvema spustoma na severno stran (na SV in na S), kjer je bilo glede na smučišče še relativno zatišje, relativno zapisano z narekovaji, saj sva prvi vzpon delala na debelo zavita v oblačila. Sneg na S straneh je še bolj ali manj suh, odsekoma še prhek in tam je bila smuka odlična. Večinoma pa precej mešano. Dobila sva "pritožbo", da fotke ne kažejo ravno slabega vremena. Seveda ne, objavljene fotke so "ta dobre" fotke v oknih lepšega vremena ... ;)
28.3.2017: Ankogel Najbolj zanimiva je štorija s kavcijo za smučarske karte. Ko smo (Meta, Boštjan in Marko) kupovali karte, da bi nas zategnili do vrha smučišča, smo izvedeli, da je potrebno plačati kavcijo. Zanimalo nas je, kje naj vrnemo karte, da dobimo povrnjeno kavcijo (3 krat 5 eur) - naš plan je bil klasičen: vzpon na Ankogel, spust v Bockstein in povratek skozi predor z vlakom v Mallnitz. Avto smo zjutraj pustili v Mallnitzu in se z brezplačnim ski-busom pripeljali do gondole. Rekli so nam, da lahko karte vrnemo na turistično info točko v Mallnitzu, kjer nam bodo vrnili kavcijo. Ker smo delali dva spusta (dodaten spust na vzhod po odprtih vesinah je bil super), smo do info točke prišli komaj 10 minut pred zaprtjem (blagajna na Ankoglu je bila že dobro uro zaprta), kjer nas je "prijazna" uslužbenka postavila pred dejstvo, da ona nam ne bo vračala nobene kavcije. Ker smo Gorenjci, se seveda nismo dali in ob času zaprtja se je uslužbenka le omehčala ter nam vrnila 15 eur, da je lahko še za dne prišla domov ... Kasneje so nam "pojasnili", da nam je blagajničarka dejala, da lahko POSKUSIMO z vračilom kavcije v turistični info točki!? Ni nam jasno, kako Korošcem ob takem odnosu tako dobro uspeva turizem. TKG1 TKG2
26.3.2017: Prestreljenik Poročilo, Turni klub Gora: O kakšni ohladitvi ni bilo sledu (na Gilbertiju ob 13h +4°C), na žalost pa so zadeli z meglo. Ob 10-11h je bilo še precej sonca, opoldne pa megla za rezat; zaradi Planice sva bila točno to uro prepozna. Smuka na Prestreljeniku v gnilcu dobra, zalito je tudi lepo, tako da se linijo lahko tudi v megli poljubno izbira. Smučišče dela in je zasneženo do podna.
25.3.2017: Triglav Poročilo, Turni klub Gora: Za razliko od Andreja in Jureta sva poskusila v smeri, ki jo je v sedemdesetih smučal Franci Mrak. Žal tudi tu na vršni/zahodni strani ni bilo smučarsko zalito (prestop preko grebena bi se še dalo izsiliti, a je bil kmalu zatem še skalnat/požlejen prehod, kjer s smučmi ne bi šlo). Po skoku na vrh sva z rame (2785 m, tu smer prestopi preko grebena) po SV vesinah odsmučala na ledenik. Na zgornji polovici je izjemno motil nov sneg (na trdi podlagi), ki ga je sonce ravno prav obsijalo, da je bil občutek tak, kot bi se na smučeh delale cokle. "Abručanje" je bilo povsem nemogoče, dalo pa se je "na ostro" zavijati s čim manj oddrsavanja. Spodnja polovica (pod ožino) je bila pa zelo dobra za smuko. S Kredarice pa do Kurice je bila smuka ob 10h po večinoma ravno prav odjenjanem zelo dobra (ponoči je močno pomrznilo), nižje do Malega polja gnoj, še nižje pa je o smuki nemogoče pisati - gre za bolj ali manj pobijanje po gnoju, rušju, drevju ... Če se je prejšnji teden še prismučalo do avta, sva danes smuči nosila skoraj pol ure, pa sva po nemogočih "taborniških varitantah" zelo dolgo časa vztrajala na smučeh.
19.3.2017: Tegoška gora Poročilo, Turni klub Gora: V dobrem tednu je na cesti zmanjkalo precej snega, od razcepa Kofce/Pungrat se z avtom pripelje do izrazitega robu, kjer se cesta za kratko spusti. Do planine Pungrat je zatem kar precej prekinitev, do Tegoške je tudi nekaj travnih vložkov, nad Tegoško planino se še da v loku z desne skozi gozd na smučeh prebiti do zasneženih vršnih vesin. Navzdol sva ta del šla raje po travah nekaj 10 vm peš, namesto preko planine Pungrat pa sva se vračala po cesti od Tegoške planine, ki ima tudi nekaj kopnin. Zgoraj je pobočje še lepo zalito za sproščeno smuko. Z vrha sva najprej odsmučala levo od vpadnice (ob 10h je bilo opitimalno), zatem pa še desno od vpadnice. Vršnih 300 vm je bilo obakrat odličnih (naklon 35° in več, 40° ne doseže nikjer), nižje je sledila tako-tako smučljiva "zagnojena skorja".
18.3.2017: Nad Žabniško krnico Poročilo, Turni klub Gora: Cilj je bil po bližnjici v Mrzle vode, a žleb Lastavic ni bil zalit. Poskusili smo preko Žabniške škrbine, a so bila vzhodna pobočja že povsem namočena. Odsmučali smo nazaj v krnico, skočili na Nabojsevo škrbino, odsmučali po žlebu proti Špranji, dokler je bilo zabavano, nazaj gor na škrbino in smuk nazaj v dolino po smeri pristopa. Zvezen sneg se začne na prvem "resnem" klancu ceste proti žičnici. Zjutraj še precej pomrznjeno, v krnici pod stenami še suh sneg, popoldne pa povsod bolj ali manj gnojno. Smuka tako-tako, odsekoma zelo dobra, odsekoma gnojna. Smotana prečka v gozdu danes ni bila preveč sitna ne gor ne dol.
12.3.2017: Vrh Laške Planje Z avtom skozi Rezijo po kopni cesti skoraj do 1000 m, zatem pa nenadoma sneg, ki je bil razen par metrov lepo zvezen (na razcepu cest se splača odviti po stranski proti planini Zgornje Brdo, da se izmaknemo planini Kot). Zjutraj trdo, žleb do sedla Med Baban pomrznjen, ga ni bilo junaka za vzpon na smučeh, še navzdol se niso vsi peljali, ker sneg v žlebu ni povsod odjenjal. Strmina v žlebu je spodobnih 35-40°. Skupina Italijanov je nadaljevala na Babo (ni zalito do vrha), midva sva odvila levo proti Vrhu Laške planje. Pod vršno glavo nama je normalka (Grapa v južnem pobočju, III+) v primerjavi z vesinami na levi delovala povsem nezanimivo, tako da sva si poiskala odprto linijo do vrha (40+°, 200 m). Po prvem spustu sva imela v planu še spust po čudoviti Laški planji, a mi je na pancerju odletel glavni net :(
11.3.2017: Špik nad Nosom, diretisima S Pecola direktno navzgor (Lucova diretisima) do Lucovega bivaka in direktno dol. Razmere v smeri dobre (zgoraj na rampi nepredelan moker sneg, na ključnem mestu trdo in grifig, na osrednji flanki in nižje pa super sneg za smuko - ravno odjenjano. Namesto v izrazito krnico pod Špikom nad Nosom smo nadaljevali kar naprej ob robu po čudovitih vesinah, cesto smo skozi gozd dosegli ravno na mestu, ko se dokončno usmeri navzdol.
10.3.2017: "Kwadu" Poročilo, Turni klub Gora: Z avtom sva se pripeljala do razcepa Kofce/Pungrat, bi se pa dalo tudi še malo naprej. Na cesti je bil en nepredolg kopen odsek, sicer pa lepo zalito. Na planini Pungrat sva si ogledala Kladivo in izbrala očem prijetno linijo, ki je bolj ali manj direktno vodila na drugo špico/glavo z desne (2035 m). Nad gozdom sva nadrsala na gladkem "špeglu" in brez srenačev sva se lahko preobula v dereze. Sto metrov višje je podlaga še vedno trda, a krasno grifig. Peš se bolj ali manj naporno predira in tako je bilo vse do najine špičke v vzhodnem grebenu Kladiva. Po smeri sva odsmučala, naklon konstantno 40-45°, dva ali trije prehodi so bili bolj strmi, eden od teh pa tudi nekoliko požlejen. Na par mestih je motila predirajoča skorja, sicer pa dobra smuka. Tudi pod smerjo sva lepo vijugala po trdi skorji, ki smučarja drži. Če po smeri ni še nihče smučal in ker je letos 20 let Turnega kluba Gora, bi smeri dala ime TKG, T-Z, 40-45°, 200 m. Glede na nedavno vsesplošno izmenjavo bodic se lahko bere tudi kot smer Turnih Komedijantov Gora - kar bo še najbolj ustrezno ;) Čeprav je bilo mrzlo in spust tik pred mrakom, je na lepem počilo na pobočju pod Škrbino in sva lahko opazovala talni plaz. Previdno.
5.3.2017: Pršiiič Poročilo, Turni klub Gora: V soboto sva trpela na Viševniku (megla, veter, dež, sneg in obupna smučarija) in sva šla na preverjeno turo, ki po sneženju nikoli ne razočara. Zgledovala se bova po mlajših (http://www.freeapproved.com/objave/2017/02/09/draguljcki-nad-pokljuko.html) in starejših (http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=12772), zato vam ture nikakor ne bova razkrila. Namigneva lahko le toliko, da sva v zadnjem tednu tu že bila - in to ne samo enkrat in tudi danes sva naredila več spustov ... ;-)
3.3.2017: Murnovec in Kresišče Poročilo, Turni klub Gora: Murnovec in Kresišče s severa (Baumgartnerhof, 913 m). Razen tik nad cesto (par metrov peš) in mestoma na prečki je snega začuda dovolj za brezskrbno smuko. Nov sneg je premočen v globino, smuča se pa prav solidno. Z Murnovca je bilo še nedotaknjeno, tudi s Kresišča sva do lovske koče praktično v celoti vozila po celcu. Nižje je sledil rodeo (kot je to na tej turi običajno), na zaključnem travniku pa se je spet luštno zavijalo.
2.3.2017: Še trikrat na Ojstrnik Cesta je za smuko fuč, komaj sva se pridričala do avta, odsekoma po rokah, malo celo peš. Na SZ strani Ojstrnika pa je snega več kot dovolj za res krasno smuko. Trikrat sva ponovila spust, vsakič z grebena, in iskala različne variante spusta, tako da je sedaj pobočje že precej zorano, pa čeprav sva bila po sneženju edina smučarja. Pri zadnjem spustu se je sneg že ojužil, a užitka ni motilo.
1.3.2017: Ojstrnik Poročilo, Turni klub Gora: Nad izhodiščem (parkirišče pod Deffarjem) je do 20 cm novega snega, nad sedlom Lom nekje 30 cm, pri lovski preži 40 cm, na strmem gozdnem pragu pa je bilo že smešno sploh meriti, saj je šla palica skoraj do ročaja v sneg (recimo 70 cm novega). Zaključila sva 50 m pod grebenom, rušje pod grebenom še ni povsem zalito in tudi pokanje snega na odprtem ni bilo ravno blagodejno. Smuka je bila prav fajn, lepo na mehko in zelo prašno, tako da sva ga ponovila. Po cesti je bilo zatem manj zabavno, saj je medtem traktor zril tisto revščino novega snega na cesti, ki večinoma ni imela podlage. Zadnji ovinek je za smuči "smrtonosen".
27.2.2017: Stol, Janeževa riža Poročilo, Turni klub Gora: Takoj nad parkplacem v Medvedjem dolu (Stouhutte) na smuči, cesta je zasnežena. Na plazeh je pod snegom skritih kar nekaj min, večina smučin pa je prišla iz Janeževe riže, kamor sva se usmerila tudi midva (sicer je bilo v zadnjih dneh presmučano "povsod" v bližini). Na vršnem grebenu (na naši strani) je slabih 50 m pod vrhom zmanjkalo snega (spihano). Smuka bolj slaba, vidljivost slaba (veter je nosil sneg, difuzna svetloba), šele na spodnjem delu plazu je bil sneg še pršičast; višje je veter opravil svoje delo, tako da zgoraj prav veliko pršiča ni ostalo.
26.2.2017: Grapa ob Gamsovem robu Na italijanskem forumu je bila bombastična reklama za pršič nad Mangartskimi jezeri v stilu: "Ni bila še čisto naj tura mojega življenja, ampak ...". In sva zjutraj šla gledat ta strašni pršič, tako kot še 200 komadov pred nama: "Tutti Strugova, ieri internet!" :( Po globokem vzdihu sva odhlačala po cesti ter pred Zacchi-jem odvila pod ostenje Ponc, Vevnice in Koritniškega Mangarta. Začuda nikjer nobenega, čeprav so s parkirišča odhajali v trumah. Pod Strugom je par komadov ravno začelo vzpon, nad nama v smeri Grape ob Gamsovem robu (med Kortiniškim Mangartom in Mangartom) tudi samo štirje komadi. Očitno je šlo mravljišče ali na kavico ali pa v Plazje. Razmere pa bolj ali manj slabe (kloža, mehko, trdo, pršič ... mix), tudi smučine od včeraj glede na videno niso imele ravno "strašnih" razmer. Vstop v grapo je na 1700 m, vrh grape je 400 m višje. Spodnja polovica je položna (do 40°), druga polovica je bolj strma in ožja (45° in tudi več), zaključek pa je bil prav krasno strm (preko 50°). V boljši zimi se da odsmučati še kakšnih 20 m višje od najinega zaključka; obstala sva pod poprhano gladko ploščo preko cele širine. Strm začetek je bil prav super za smučanje in še nedotaknjen, zatem pa nič posebnega in še smučine od včeraj so malo motile. Novi sneg je izjemno štopal, podlaga neenakomerna, vmes en odsek na U. V spodnji polovici naju je pričakalo kakšnih 20 komadov, naslednjih 20 je bilo pod grapo, tudi pod Strugom je bilo vse črno. Cesta v dolino pa zatem prava promenada sprehajalcev, krpljarjev, sankačev, otroških vozičkov ...
25.2.2017: Nad Podnom / Pod Vrtačo Najprej smo zvozili nedotaknjen Žleb, in ker je šlo v pršiču (25-30 cm) tako krasno, smo se zapodili še na sedlo Vrtača, kjer smo našli še nedotaknjeno super varianto pod ostenjem Vrtače, ki se je umaknila čredi smučin ;)
19.2.2017: Špik nad Plazom, 2606 m Namesto sonca je bilo zjutraj začuda oblačno, na pobočju proti Škrbini v Cijanerici se je tipalo v gosti megli, in ko sva že skoraj obupala, sva na slabih 2200 m na lepem stopila nad meglo. Snega v smeri do vrha je bilo ravno še glih-za-glih za smučanje, nekaj prehodov je šlo za las, je bil pa vsaj sneg lepo speglan. Pri smučanju sva zaradi že nekoliko namočenega snega naletela na preveč skalnih min, pod smerjo je šlo odsekoma super, odsekoma pa tako-tako. Na cesti se na parih ovinkih že vidi asfalt, naslednji vikend verjetno ne bo več zvezna.
18.2.2017: Špik nad Nosom (zahodni vrh, 2515 m) Poročilo, Turni klub Gora: Za dosedaj tako ubogo zimo je bilo po smučarski normalki res lepo zalito od vrha do tal. Smučati se je dalo z vrha, prismuča se do avta, na strmem pobočju je bil sneg bolj ali manj speglan, trd in krasno grifig. Nižje je bilo vse bolj ojuženo. Smuka povsod zelo dobra. Skalnih min nismo našli.
12.2.2017: Špik nad Špranjo, 2554 m Med tednom sva videla zapis na italijanskem forumu o smučanju s Špika nad Špranjo (po smučarski normalki, Vzhodna stena). Počakala sva na sončno nedeljo in sledila bolj ali manj zapihanim sledem. Na strmini pod škrbinico, nad vstopno rampo, ki odvije levo od turnega smuka na Škrbino v Krajni dol (Forca de la Val), je bilo precej napihanega snega, na vršni strmini pa suh sneg na trši plasti. Smuka z vrha zelo dobra, na turnem smuku je pa sonce ravno prav namočilo sneg, da je šlo lepo na mehko. Pod planino sva večinoma smučala po cesti.
8.2.2017: Hajnžev Praprotnik Poročilo, Turni klub Gora: (Hajnžev/Zeller) Praprotnik (1727 m), severno od Košute. Izhodišče je v Selah, Zvrhnji kot, pri kmetiji Gornik (slabih 1100 m). Več ali manj direktno na vrh (SV pobočje Praprotnika). Nad začetno senožeto čaka iskanje pravega grabna, višje se svet odpre in po občutku čez poseke in skozi bolj ali manj redek gozd direktno na vrh.
|
