4.6.2016: Mangart križemkražem

Mangart z goljufijo; z avtom do zadnjega tunela, nad njim pa že uporaben sneg. Zimska z italijansko varianto je bila razen prestopa čez jeklenice še lepo zalita, razmere za smuko pa precej podpovprečne. Za boljši okus sva skočila še v Slovensko grapo, kjer so bile razmere dobre. Spodaj sva na smučeh poštukala povsem do tunela.

27.-29.5.2016: Fuscher-Kar-Kopf križem-kražem, FKK KK

V petek zvečer sva ravno še ujela pogled na južno (jugozahodno) pobočje FKK, tako da sva v soboto še pred svitom z Gamsgrubenweg odvila "naravnost" navzgor proti vrhu. Sneg zjutraj večinoma kar požlejen (večerno-nočna nevihta s sodro) in to nemarno predirajoče se sorte, kjer je pod trdo vršno plastjo vse prhko in mokro. V planu sva imela spust v okviru SV grebena FKK, ki vabi s smuko po širokem in kar strmem desnem boku. Na ozkem vršnem grebenu sva imela še grifig-trdo, kmalu po prestopu na vzhodno stran pa naju je pričakal gnoj, ki med smučanjem nemarno plazi, tako da ni bilo prav veliko sproščenega in navdušujočega smučanja.

Pod grebenom je možno prečiti/nadaljevati proti škrbini FKK, midva sva se raje potrudila nazaj na vrh in odsmučala še po smeri jutranjega pristopa (550 m, 45°/40°), kamor je medtem že posvetilo sonce. Sneg vseh sort, od pomrznjene skorje, predirajoče se skorje ter nižje gnoja, ki je pod smučmi v skokih in s truščem plazil čez pečine. Za nameček naju je vse od vrha preganjala še megla. Je pa zato bila smuka v krnici luštna in dalo se je prismučati vse do zavarovanega prehoda, le malo pred tuneli.

Ko sva bila že ravno tako daleč, sva navkljub zamegljeni noči v nedeljo zjutraj še enkrat ponovila jutranji marš po poti-gamsovega-rudnika, prišla nad meglo in šla pogledat še normalni pristop na FKK s severa. Par stopinj nižja temperatura in veter je bilo dovolj, da nemarnega gnoja tudi ob pol desetih še ni bilo, zato pa sva se navzgor in navzdol večinoma mučila s predirajočo se skorjo, ki se na strmini nekontrolirano predira in prav sitno grabi repe smuči. Odsmučala sva po bolj ali manj najlažji liniji, naklon je v njej v povprečju slabih 45°.

Vreme je še kar držalo in sva skočila še na sosednji Breikopf, ki ponuja razgledno smuko po JV grebenu nazaj na škrbino FKK. Sneg je bil pa že pregnojen, nadaljevanje do Gamsgrubenweg pa je tako položno, da sva si morala pomagati s palicami. Ali sva midva res tako izbirčna, da konec pomladi pričakujeva tudi veselec? :(

20.-22.5.2016: Nad Akom križemkražem

V soboto je bil najin plan Oltar z vzhoda, a je bil že vstop iz krnice pod Grlom nesmučarski. Zato sva odsmučala v Jugovo in šla pogledat, kakšni sta Vrhovnikovi smeri nad grapo. Manjci razmere zgoraj niso dišale (Jugova ima res dobre razmere, kar kompakten sneg. Ostalo pa je bilo bolj žalostno, skorja nad nepredelanim snegom.), tako da sem kmalu ostal sam in nadaljeval po rampi desno (na licu mesta je to najbolj očitna linija, ki pa začuda ni Vrhovnikova, kar sem izvedel dan kasneje), preko žlebu (požlejeno) in po zračni vršni flanki (moker nepredelan sneg) na koto 2451 m v grebenu Dovški križ - Grlo. Strmina v smeri pod 50° sploh ni padla, višina smeri je slabih 150 m. No, povsem čisto pri vrhu je "samo" 45°, potem pa se belina takoj prelomi, tako da pogled zdrsne navzdol. Smer je resnično pošteno zračna.

Zgoraj sem čakal dobro uro, a ni nič kazalo, da ima sonce namen posvetiti v žleb. Več nisem upal čakati, ker bi mokra vršna flanka postala prenevarna, da bi mi pri smučarski obremenitvi popustila opora. Po tekočem vršnem slalomu se mi je ustavilo, dolgo časa sem cincal, kje se lotiti prečenja žlebu, da se čimbolj izmaknem požlejenemu delu. Poslužil sem se cepina, počasi oddrsal do primene višine, se končno odločil in potegnil v prečko med skalami. Ko se enkrat odločiš in dvom o izbiri izgine, je mnogo lažje. Na drugi strani žlebu me je na robu pričakala izkopana polička, zatem še poševni spust po daljši prečnici in že sem bil skoraj v civilizaciji. Nekaj strmih zavojev, nekaj robov, nekaj drsenja in sem bil nazaj v Jugovi. Ne vem, če sem bil po smučanju že kdaj tako psihično zmatran. Na vrhu Jugove so me že precej dolgo čakali: Manjca, Rok in Jure. Smuka po grapi je bila zatem super, pod grapo pa bombastična. Jure, hvala za fotke!

V nedeljo sva se namenila na Oltar z zahoda in zato nekoliko bolj pozno začela. Prepozno! Par stopinj višja temperatura in sneg je preko noči ostal zagnojen, snežne police so se podirale ena za drugo in s truščem odplazile navzdol. V smeri Kačjega jezika sva se dvakrat umikala snežnemu tuširanju z izstrelki, tako na škrbini o vrhu Oltarja nisva prav nič več razmišljala in sva jo na hitro ucvrla navzdol. Razmere za smuko presenetljivo dobre, pravzaprav so bile samo v smeri dobre razmere (vršna plast mokrega, kompaktnega snega), pod smerjo je bila v senci trapasta skorja, na osončenih pobočjih pa je med smučanjem plazilo kot za stavo. In to hitri plazovi gnilca, še nisva doživela. Sneg spodaj hitro pobira, levi krak do krnice je bil glede na dan prej komaj še užiten...

5.5.-9.5.2016: Popoldanske Mojstrovke križemkražem (s povsem novo opremo)

8.5.2016: Severna stena Hohe Warte (Monte Coglians)

Lani sva si z bližnjega Rauchkofla dodobra ogledala neprekinjeni snežni trak preko severne stene Cogliansa. Smer ima sicer napako, ker se zaključi na zahodni rami slabih 150 m pod vrhom, ampak vseeno izgleda strašno fajn. Podaljšek do vrha smučarsko (brez plezalnih vložkov in vrvi) verjetno ni možen, morda v kakšni res povsem nori zimi... Če ima kdo kakšne podatke o predhodnih spustih v steni, se priporočava.

Zjutraj sva nad planino razočarano ugotavljala, da je pomrznilo samo za hec, sonce pa je v zgornji del že sijalo na polno. Pod smerjo je s sten dobesedno kapljalo, tako da sva se že sprijaznila, da greva pač samo malo pogledat, kako smer izgleda v spodnjem delu - za firbec in za drugič. Razmere so se že na snežnem stožcu spremenile na bolje, spodnji del stene je imel predirajočo se skorjo, mestoma tudi požlejeno. Nad požlejeno ožino pa naju je levo v prečnici proti grapi začuda pričakal prhek suh sneg.

In sva potegnila do grape in po njej do rampe, da pogledava, kako jo je sonce namočilo. Pa je začuda sploh ni in sva spet nadaljevala z mislijo, da potegneva do vršne strmine pod ramo. Rampa se je zatem kar pošteno vleeekla, sonce se je na srečo že nekaj časa več ali manj skrivalo za vršnimi meglicami, tako da sva takrat šele začela upati, da morda potegneva vse do rame.

Vršna strmina je bila zatem sicer že mokra, ampak povsem v mejah varnega, nato pa naju je presenetil strm prehod, ki je bil samo poprhan. Zdaj se nisva več dala odgnati, pretipala sva levo in desno, ravno še dobila dovolj mesa (= snega) in že sva bila na vršni flanki. Do rame desno ni bilo pametnega prehoda in sva odvila levo do manjše škrbinice tik nad ramo.

Zdaj je bilo potrebno samo še odsmučati. Večinoma je šlo prav fino, nekaj prehodov je bilo res bolj napetih, zato pa je bila rampa v danih razmerah sproščeno uživaška, strmi prehodi pod rampo in grapo so bili lepo smučljivi, kot nalašč pa nama je medtem ravno odjenjal še spodnji del. Z vremenom in razmero sva imela res srečo, za konec naju je še dež osvežil...

Smer je visoka 600 m, povprečni/karakteristični naklon je 45-50°, nekaj prehodov je bolj strmih, edini predah je povsem na koncu rampe pod vršno strmino, v celoti izpostavljeno. Skupna ocena je I.

7.5.2016: Montaž & Vrh Brda

Poročilo, Turni klub Gora:

Pripelje se na Pecol, na Montaž sva šla preko Velike police in Findeneggovega žlebu. Polica naju za smučanje ni prepričala (mestoma sneg brez podlage, tudi jeklenica je bila na par mestih v napoto), žleb pa je še dovolj zalit. Da bi v žlebu odjenjalo (mestoma je bilo tudi požlejeno), bi morala čakati dve-tri ure, medtem pa bi polico na južni strani tako namočilo, da tudi za peš ne bi bila več užitna.

Zato sva sestopila po Pipanovi lojtri in skočila na Vrh Brda, ki je ravno še zalit za smučanje (v najbolj strmem odseku je snega najmanj), smučarija pa v soboto v smeri bolj tako-tako. Pod steno je šlo potem prav krasno, dokler ni postalo preveč gnojno. Spodaj sva imela srečo z izbiro snežnega jezika, ki naju je dostavil na višino Brazze.

28.4.-2.5.2016: Fotoutrinki križemkražem

Poročilo, Turni klub Gora:

Ojstrnik
Na izhodišču v dolini Ukev je 20 cm novega snega, na vrhu ceste 25 cm, na SZ pobočju Ojstrnika pa se je številka vrtela okoli "pravilnih" 42 cm. Žal je bilo stare snežne podlage hudo malo ali pa večinoma sploh nič. Zaključila sva dobrih 50 m pod grebenom (nekje na 1950+ m), ker je vršno pobočje eno samo morje ruševja. Smučarija tako-tako, če bi imela smuči za kamnolom, bi bilo prav super, tako pa ni bilo sproščenosti, ker je pod smučmi mestoma ropotalo.

Creton di Tul (2287 m)
Izhodišče smučišče Cima Sappada (ne obratuje), po včerajšnji špuri po smučišču in nad njim na škrbino Rinsen (2180 m). Do sem razmere zelo solidne (spodaj skorja, višje pršič, zgoraj nekje do 30-40 cm novega, vendar nov sneg ni enakomerno "obložen").
Malo nad škrbino sva našla zasnežen prehod, po katerem sva odsmučala na drugo stran do vznožja Crete Forata (200 višincev) in s pomočjo psov pridrsala do stene, kjer se na 2150+ m v levo odpre izrazita in široka rampa, ki prereže celotno severno steno. Razmere so tik pod in na rampi postale zelo čudne, s smuči sva "sestopila" preko kolen v nov sneg, tudi nekaj pšena je bilo v snegu, za nameček pa se je snežna klada premaknila sama do sebe. Ker je rampa res izjemno izpostavljena, sva samo popokala "kufre"...
Za tolažbo sva pociljala na zahodnega soseda (Creton di Tul). Smuka nazaj v krnico luštna, vzpon na škrbino Rinsen malo manj, smuka do smučišča pa solidna: s starimi smučimi je šlo odlično, z novimi pa malo bolj previdno, saj so pod novim snegom skrite mine. Po smučišču je omehčan sneg preveč zaviral.

Begunjščica
Da se ne preveč drenjala na oblegani Begunjščici, sva štartala malo kasneje. Ko pa sva na vrhu Plazu nad Zelenico izstopila iz črednih stopinj, ni bilo več žive duše na spregled.
Čeprav je padlo ogromno snega (četrtkovih "uležanih" 20-30 cm je bilo v Y do in tudi preko kolen ;) ne leva ne desna varianta Y nista smučarski prav z grebena. Leva je bolj spodobna, morda bi se dalo celo zbasati skozi trdo U-ožino, midva sva s smučanjem začela 5 m pod grebenom. Smuka dobra, na plazu se je tudi še našlo nekaj nepopisanega za spodobno smuko, po smučišču pa tako-tako. Dalo se je še prismučati do avta, a jutri to gotovo ne bo več možno, tudi s sosedovimi smučmi ne.

23.4.2016: Špik nad Nosom, Lucova diretisima

Lucova diretisima

Poročilo, Turni klub Gora:

Na Pecol se pripelje z avtom. Zvezen sneg se začne točno na višini koče Brazza, v planu sva imela vzpon čez jugozahodno steno po Lucovi diretisimi (točno do bivaka) in spust nekje v okviru normalke, kakor bi pač megla bila radodarna. A so se nama zaliti prehodi po diretisimi nepričakovano lepo odpirali (nekajkrat se nama je megla razkadila, tako da sva se lahko orientirala pri iskanju zalitih prehodov), kar nekaj prehodov je bilo ravno še za silo smučarskih, zadnji resen prehod pa je bil žal kopen (običajno ključno mesto smeri, danes pa kakšnih 10 m dolga polica-prečnica).

Od bivaka sva odsmučala nazaj po smeri, za kopni prehod sva se preobula v dereze-cepin. Razmere za smučanje slabe, sneg ponoči ni pomrznil, več ali manj gnilo in pri smučanju je tudi malo zdrsavalo - kar je zahtevalo polno pozornost in previdnost. Peš sestopa do avta je bilo 10 min.

21. in 24.4.2016: Velika Mojstrovka križemkražem

Poročilo, Turni klub Gora:

Popoldanska. Vzpon sva v celoti opravila peš, sneg lepo drži. Z Velike Mojstrovke sva odsmučala direktno v smeri Male (lepo zalito, se je pa ob 17h že delala skorjica), po dolinici med Mojstrovkama je bilo še posebno super (držala sva se sončne strani Male Mojstrovke), prismučala sva slabih 50 m nižje od prehoda čez Grebenc, kjer sva ujela staro potko in po njej gor do grebena (to je bolj smiselna in smučarska varianta kot peš sestop po Grebencu). Po plazu je šlo tudi lepo in je zalito do dna (prehod med rušjem je pa že zelo ozek).

V nedeljo še enkrat ista tura, tokrat z dodatkom vetra, sneženja, megle in Jaka-ta. Pravzaprav bi nas moralo biti več na turi, a je bila megla očitno res huda. Smučarija precej slabša, ambient pa zato še preveč zimski. Zima bo očitno še maja strašila pri nas. Zima, kje si bila januarja?

15.-17.4.2016: Križemkražem z Elan Ripstick

Še končna ocena za Ripstick 2017 serijo. Glede na linijo Spectrum je to velik korak naprej. Vse dobre vozne lastnosti so ostale, uspelo jim je občutno znižati težo (tudi do 25 %) in smuča je sedaj bolj toga (spredaj je ne zvija več tako navzgor, tudi pod pancarjem je občutek smuče pri večji obremenitvi konkretno bolj tog). Škoda, da smuči nisva uspela preskusiti v več različnih razmerah. Drugo sezono greva oba na Ripstick.

Še glede univerzalnosti smučk. Tisti, ki radi smučate (pre)ozke žlebove (ki so velikokrat še razbiti in/ali na U ter je morda potrebno tudi basanje), kupite raje kaj drugega - za vas je primerna Alaska. Namreč (po moji sodbi) nobena smučka z rockerjem takih žlebov ne mara. Krivine v takem vleče gor, repi pa padajo dol - in nastanejo problemi z ravnotežjem. Na flankah pa sta tako Spectrum kot Ripstick zakon.

16.4.2016: Koštrunove špice

Poročilo, Turni klub Gora:

Takoj nad parkiriščem v Zajzeri na sneg, nad zatrepom je v gozdu 80 vm nošnje smuči, ostalo pa vse zasneženo. Z Mojzesove škrbine 40 m sestop na drugo stran in čez vzhodno "steno" (vršnih 100 m je naklon 45-50°) na Koštrunove špice - ne povsem na vrh, do prve glave (2450 m) na položnem vršnem pobočju, višje skale žal niso več zalite.
Danes pomrznilo ni, a je bil sneg solidno kompakten. Nekje nad 2100 m se prične nov sneg, ki pa je bil danes bolj za zgago in je bil razpihan sem in tja, tako da je bilo na strmini pod Koštrunovimi špicami precej neenakomerno. Smuka po starem snegu na celotni višini večinama zelo dobra, po novem snegu je zgoraj "štopalo". Pod Mojzesovim žlebom nismo nadaljevali skozi "šparovček", temveč smo iz Mojzesa odvili desno na "orlovsko" varianto in po njej nad sotesko prismučali v Spodnjo Špranjo (trije prehodi so bili ravno še zaliti)...

4.-12.4.2016: Foto utrinki križemkražem - prosto po Prešernu

Neizživeta smučarka

Kaj pa je tebe treba biló,
poletje ljubo, poletje lepó,
meni mladi gornici,
neizživeti smučarki?

Deževja so kleli, močili me,
vročina nad mano smejála se;
planinci se mene sram’váli so,
dolinci za mano kazáli so.

Sneg, ki je sam bil ljubi moj,
sneg, ki je velik nasprotnik tvoj,
šel je po svétu, Bog ve kam;
mojega smučanja ga je sram!

Kaj pa je tebe treba biló;
poletje ljubo, poletje lepó!
Al’ te je treba biló al’ ne,
zares togotno sovrážim te.

Meni nebo najlepše se zdi,
kadar se v bele ozrem oči,
kadar sneg tiho pokrije me,
kar sem prestala, pozabljeno je.

Sneg, ki nas smúčarke vse živi,
naj mi da srečne, smuške dni!
Res te je treba biló, se ve,
vedno bom srčno ljubila te.

O zima! mrzla, bela vsa domača...

9.-10.4.2016: Elan Ripstick 94W 2017, križemkražem na severni strani Kaninskega grebena

Elan za drugo leto pripravlja prenovljene modele freeride (mountain) smuči. Obdržali so Amphibio profil (leva-desna smuča, camber-rocker) in s tehnologijo VaporTip, TubeLite ter SST občutno zmanjšali težo ter povečali torzijsko stabilnost in odzivnost smuči. In predvsem, končno so naredili ženski model: Ripstick 94W. Pri dolžini 163 cm (134/94/109 mm, radij 15 m) ima smučka vsega 1400 g, kar je komaj kaj več od turnih smuči. Ko jo je Marijana prvič poskusila, je navdušeno pribila: "Smuči so bomba!"

Poročilo, Turni klub Gora:

Za vikend je bilo nad Gilbertijem b.p., blesava polenta. V soboto sva nad Gilbertijem zavila levo in nad Prevalo pociljala na vzhodni vrh Golovca (2196 m). Že na 40° je med smučanjem obupno plazilo, tako da sva nadaljne cilje pustila za kdaj drugič, odsmučala v vpadnici navzdol in se preko robu po strmih prehodih spustila nazaj na smučišče, kjer je med smučanjem še bolj plazilo. V soboto je pod 1700 m deževalo, nižje pa je padal izjemno moker sneg.
Danes sva nad Gilbertijem odvila desno, proti sedlu pod Vršiči. Do 2000+ m je bila polenta, višje pa se je zadeva vsaj v senci popravljala, nad 2200+ m je bila snežna razmera celo odlična (novozapadli sneg se je nalimal na polento, ki je preko noči postala zelo kompaktna). Tako sva odvila na najvišjo smučarsko točko v bližini (Škrbina v Pečeh, 2417 m: 45°, 100 m), da sva imela kaj več od dobre smuke. Zgornji del žlebu je bil sicer bolj na ozko zasnežen in malo preveč na U, nižje je bilo smučanje prav luštno. Pod 2200 m pa bolj ali manj slaba smuka, izbirala sva lahko med skorjo ali plazečo polento...

3.4.2016: Monte Volaia, zahodna stena

Poročilo, Turni klub Gora:

Izhodišče je Piano Della Guerra, 1070 m (Forni Avoltri), za markacijami 141 (najprej kratek sestop do struge, sitno prečkanje potoka po zasilnem mostičku, po markirani poti slabih 100 višincev peš do ceste, kjer se začne uporaben sneg) v krnico na 1400 m. Tu levo in nato po vse bolj strmih prehodih (ki jih počasi pobira) do višine slabih 2000 m. Zatem pa desno strmo navzgor čez zahodno steno severnega vrha Monte Volaia (2442 m).
Sneg je zjutraj pomrznil samo za hec, šele v smeri je bilo stanje bistveno boljše. Na vrhu sva počakala do 13h in odsmučala po odjenjanem snegu: 45-50°, izpostavljeno, I-, 450 m. Po cesti je nekaj kratkih kopnin, zatem pa še peš 10 min do avta.

1.-2.4.2016: Veliki vrh, STRAHovka

Poročilo, Turni klub Gora:

Včeraj zvečer predogled na Hajnževo sedlo in naprej pod vrh Ljubeljske Babe. Preko noči je na cesti zmanjkalo precej snega, zvečer se je še dalo brez prekinitev prismučati do zadnje serpentine...
Zjutraj tako kot zvečer povsod gnilo, tudi do najvišje točke Velikega vrha. S Hajnževega sedla sva se spustila slabih 100 m in na Veliki vrh pristopila v okviru Tomazinove smučarske smeri Strahovka (V+, prehod S6, 480 m). Nad izpostavljeno rampo v spodnjem delu je treba kar malo po rušju, višje pa so prehodi zaliti. Odsmučala sva po smeri navzdol, zaradi slabe zalitosti je bilo dvakrat potrebno tudi par metrov poštamfat navzgor; če je lepo/široko zalito, je to brez dvoma ena najlepših smučarskih smeri v Karavankah, trenutno pa ni ravno za priporočat. Naklon je večinoma 40-45°, dva odseka 45+°, spodnji prehod je zelo izpostavljen, po novih ocenah Z(+), po starih bi rekla (slaba) petica.
Za zaključek: na ARSO je zgleda zaposlen nek ’strašen’ šaljivec, ki je včeraj pri napovedani nočni temperaturi nad lediščem in pri oblačnem vremenu z vlago blizu 100% prvoaprilsko napovedal: "...V noči na soboto bo pomrznila, čez dan pa se zaradi nekoliko nižje temperature in sprva povečane oblačnosti ne bo tako zmehčala..." ;)

27.3.2016: Vrh Krnega dola nad Viško planino

Poročilo, Turni klub Gora:

Cesta do Viške planine je zalita v celoti, a ne bo dolgo. Na enem mestu se je danes že predrla. Nad planino sva kmalu odvila levo/naravnost v smeri sedla Scalini, ki sva ga dosegla levo od normalke po strmem žlebu in še bolj strmem zaključku, ki naju je iz žlebu vodil na greben Scalinija. Višje sva sledila stopinjam predhodnika (Janez, hvala.) na greben in par metrov višje na predvrh Krnega dola (glavni vrh je še 15 m višji in je v zelo dobri zimi smučljiv po ozkem žlebu z Z strani).
Tura le malokrat dočaka obisk, čeprav ponuja krasne in široke terene za smuko. Naklon je večinoma (blizu) 40°, prehod pod Scalinijem pa je konkretno bolj strm, vsega skupaj je nekje 600 m višine. Nadaljevanje v okviru TS do Viške planine je bilo tudi luštno, po naluknjani cesti pa tako-tako.

26.3.2016: Creta di Collina, 2689 m

Poročilo, Turni klub Gora:

Izhodišče Plockenpass, najprej po mulatjeri in nato po očitnih prehodih do vznožja obsežnega vzhodnega pobočja (1900 m). Letos je dovolj zalito, prehodi so (še) široki, smučarskega obiska je glede na sledi nekaj že bilo v prejšnjih dneh, v soboto jih je bilo pet visoko nad nama. Relativno izpostavljeno pobočje je vse do vrha bolj ali manj konstantno strmo nekje dobrih 40°.
Čeprav sva bila pozna, je bil vršni del odsekoma trd, osrednji in spodnji pa lepo odpušečna. Tura ni ravno lahka, čeprav Italijani pred nama so se je lotili na "bomo že kako". Ene od smučark na Viševnik ne bi peljal, trije so praktično cel zgornji del kar odštamfali navzdol, nižje pa njihovih akrobacij nisva več videla.
Ker je pobočje res široko, sva lahko skoraj povsod izbirala svojo linijo po speglanih flankah. Tudi nekoliko večjo strmino se je dalo loviti.

15.3. - 28.3.2016: Foto utrinki križemkražem

20.3.2016: Nad Zelenico

Z Vrtače sem odsmučal malo pred pol deseto (lahko bi počakal še kakšne pol ure, da bi bolj spustilo) po lepo zalitih "skritih" južnih vesinah (Poševnica čez Brunk: Z, zgornja polovica smeri 45-40°, 400+ m, izpostavljeno). Pred mano sta Luka in Jaka odsmučala levo varianto JV grebena Vrtače. Skupaj smo zatem sledili Simonovim sledem po Večerni smeri (52°/50-45°, 250 m) in nadaljevali po zgornjem delu Vzhodne grape na Begunjščico. Z Jakom sva odsmučala po smeri pristopa, Luka po Vzhodni grapi. Oboje je lepo zalito, povezava Večerna - Vzhodna bo pa kmalu fuč, Večerna še vedno z mehkim suhim snegom omogoča super smučarijo.

19.3.2016: Zabuš križemkražem

Poročilo, Turni klub Gora:

Nad Pecolom v dolgi prečnici do vstopa (izrazit lijak) na vršne JV vesine Zabuša. Po odjenjanem snegu sva ob pol desetih (sneg je dobro predelan, kakšno uro bi verjetno lahko bila bolj zgodna) odsmučala z vrha direktno v Lijak (naklon je 40°, višina smeri 320 m). Še enkrat po stopinjah na vrh, drugi spust sva ob 11h zastavila po široki in dolgi JZ flanki (s Pecola se ne vidi, 40-35°, 450 m), ki je bila povsem speglana - podarila nama je fantastično vijuganje. Na višini 1800 m sva odvila levo in v dooolgi prečnici prismučala nazaj na Pecol.
Zanimiv vrh, ki premore še par možnih/težjih smučarskih linij, gotovo pa pozimi samo izjemoma dočaka smučarski obisk.

18.3.2016: Begunjščica križemkražem

Še ena upokojenska z Jakom. Z vrha sva na jug odsmučala po vesinah (tik) levo od vpadnice (gledano z vrha). Krasen in širok smuški svet, neprimerno lepši od "turistične" strani, možnih variant je precej, strmina pa v povprečju nekje 35+° (P+, 600 m), snežna podlaga predelana, "poglihana" in za smuko odličena, zaključila sva tik nad cesto. Bila sva zgodna, tako da sva imela še pomrznjeno - prav krasno se je "iskrilo in prašilo". Vzpon nazaj na vrh je bil pod žgočim soncem muka, za senčni dodatek sva se še malo poigrala direktno nad Šentancem (Križ sv. Ane: prvič poskusila na pamet in sva ušla prečno ven, drugič pa sva šla nagliho gor in potem še dol), kjer pa je sneg na več mestih žal samo poprhan čez skale, strmina pa skače okoli 50°...

17.3.2016: Vogel križemkražem

Poročilo, Turni klub Gora:

Z Jakom sva smučala z Vogla po široookih JV vesinah: predelano in odjenjano, prehod mimo pečin sva poiskala na levi strani (T-, 450 m). Nato sva posmučala še Severno grapo (T+, 150 m): zalito v celoti, sneg je suh/prhek, razen na obeh ključnih mestih (prestop preko robu v grapo in ožina v izteku), kjer je bil sneg pomrznjen. Po Žagarju se je še prismučalo do parkplaca.

24.1.-13.3.2016: Uvod v turnosmučarsko sezono 2016

arhiv