5.7.2015: Kolesarski utrinki z visokih tur

6.6.2015: Fuscher-Kar-Kopf Nordwand, 3331 m

Poročilo, Turni klub Gora:

Zjutraj ob 3h štart iz Garaž, ob 6h na vrhu. Noč in jutro sta bila jasna, sneg kaj več kot za hec ni pomrznil, temperature visoke.

Z vrha sem odsmučal dvakrat, po dveh zanimivih smučarskih linijah desno od vpadnice. Žal smučanje ni bilo nič posebno zabavno in je bilo zaradi gnoja na strmem terenu ravno še v mejah sprejemljive varnosti. Za dodatek sem s sedla FKK skočil še na zahodni predvrh Breikopfa. Smuka po položnem terenu je bila v gnilcu kar luštna, prismuča pa se točno do klopc na koncu Gamsgrubenweg. Tuneli so odprti, dve izpostavljeni snežišču sta zavarovani z vrvjo.

3.6.2015: Grossglockner, točneje Mali Klek

Vreme se žal ni držalo napovedi, zjasnilo se je precej kasneje, šele s svitom, tako da je zanič pomrznilo. Za nameček se je mnogo prezgodaj zabutalo, že ob devetih, pol ure kasneje pa še nemarno zameglilo. Z Boštjanom sva bila na vrhu Malega Kleka tako pol ure prepozna, na obisk višjega brata v gnoju in megli nisva pomislila...

Snega je nad Kalsom nasploh kar veliko, smučati se je dalo z Malega Kleka in se s tremi kratkimi prestopi prismučalo na 2300 m.

16.-17.5.2015: Tofana di Rozes, 3225 m

Izhodišče je zavetišče Dibona (2037 m), po cesti (višje po široki stezi ali uhojenih potkah) je do žlebu tik ob steni Tofane 300 vm, tam se je tudi začela strnjena snežna podlaga. Po žlebu, ki višje zavije levo, do vrha in mimo zapuščenega zavetišča do večjih balvanov, kjer stopimo na vršno severovzhodno pobočje Tofane di Rozes.

Na razmočen sneg je dan prej padlo kar nekaj mokrega snega, preko noči pa je pomrznila le tanka skorjica, ki jo je sonce takoj stopilo - pri peš hoji se je mestoma vdiralo tudi do pasu. Nadaljevala sva mimo stolpa Marietta direktno proti vrhu, kjer sva imela v gnoju kar precej težav, da sve prišla čez vstopni in izstopni prehod, ki sta tudi najbolj strma.

Odsmučala sva po normalki (T-, 35-40°, zgoraj izpostavljeno, 400 m), vršni (proti zahodu obrnjen) del je imel še pomrznjeno skorjico in mestoma samo z novim snegom pobeljene skale. Ko pa sva zavila desno čez rob na severovzhodno pobočje, sva imela v gnoju večinoma res odlično smuko vse do balvanov. Tudi po zaključnem žlebu je bila smuka dobra.

V nedeljo štart ob 4h, sneg je pomrznil, a ga je bilo glede na dan prej na ključnih prehodih neprimerno manj. Po sobotnih sledeh ob 7h na vrhu, kjer pa je kraljeval oblak, tako da vršni del ni nič spustil, a je bil zato lepo grifig. Spust po Direttissimi di Punta Marietta (Z-, 40-45°, dva prehoda 50°, 400 m) je bil v nedeljo ravno še mogoč, na ključnih mestih je bilo kar prav, da je bil sneg še trd, sicer bi smuči predrle podlago in se zataknile na skalah.

9.-10.5.2015: Še enkrat v Dolomitih

Vallon Popera (Forcella Rivetti)

Izhodišče koča Lunelli (1568 m), sneg se začne v krnici Popera (1900 m), žleb Omicida v Monte Popera je izgledal slabo, od blizu je bilo potem še bolj razbito in za nameček odsekoma še požlejeno, zaradi nemarne drče po celotni širini sva obračala nekje na tretjini višine. Nadaljevala sva proti sedlu Sentinella, a naju je spotoma premamila desna škrbina stolpa Rivetti, ki se je bahala z gladko flanko. Za priboljšek se je od blizu izkazalo, da gre za pošteno strmo flanko (50° in več, 100 m)...

Marmolada, Punta Penia

Smučišče nad sedlom Fedaia ni več zvezno zalito (večina se je do parkplaca glede na videno basala skozi ruševje, ostali po robu smučišča), v zgornjem delu severne 'stene' pa je snega celo malce več kot pred tremi tedni. Ponoči je zgoraj pošteno pomrznilo, v steni ni odjenjalo nič, je bilo pa solidno grifig, tako da sem si privoščil dvojno strmo smučanje, Manjca se je zadovoljila z enim spustom po strmini. Pod vršno glavo (na/ob smučišču) so bile razmere ob 13h obupno zagnojene, tako da se je odsekoma tudi s širokimi dilami nemarno prediralo.

Še smučarski pozdrav v Gorico ;)

18.-20.4.2015: V Sekstenskih Dolomitih

Na italijanskem forumu so že dva tedna na vse pretege hvalili smučarske ture in snežne razmere v Sekstenskih Dolomitih in se nismo (Boštjan, Meta, Marko) več dali prositi. Na izhodiščih je snega sicer precej pobralo, a se je še vedno dalo prismučati do ceste. Sam ambient pa je z "neskončnimi" naostrenimi turni naravnost spektakularen. Zagotovo še pridemo, kajti nekaj tur je še ostalo zabeleženih. In še za ponavljalce: na "italijanski" strani poznajo samo italijanska imena gora, na južno tirolski strani pa samo nemška - vsi so "popolni" lokal patrioti...

Cima Bagni, 2983 m (Canalone Witzenmann)

Izhodišče cesta nad Bagni di Valgrande, do kamor je pač prevozna. Potem pa mimo Lunellija in na daleč mimo Bertija, kjer se usmerimo v levo krnico v smeri sveh izrazitih stolpov Popera. Na 2300 m se v levo odpre vstopni žleb, na 2600 m sledi prestop po prehodih desno v zgornji žleb. Vršnih 150 m je precej zračnih/izpostavljenih, pričakata tudi dve kratki in zelo strmi prečki. Smučati se da prav z vrha. Canalone Witzenmann, Z-, 40°, odseki 45°, zgoraj izpostavljeno, 650 m.

Bili smo hudo pozni, spodnji del je bil ves gnil, višje pa so bile razmere vedno boljše, tako da nismo nič več cincali z vstopom v žleb Witzenmann-Oppel. Še več, v žlebu smo se že navduševali nad super smuko, le čudne razmere na vrhu so nas malo prizemljile... Potem pa so bile smuške razmere zgoraj presenetljivo zelo dobre, v obeh žlebovih pa smo bili na koncu razočarani. Pod cm novega snega je bila trda plast, ki pa je bila odsekoma (preveč) požlejena.

Hochbrunner Schneid (Monte Popera, 3046 m)

Izhodišče je dolina Val Fiscalina, parkirišče na 1454 m. Po tekaški progi v zatrep in ob potoku po zgornji dolini Val Fiscalina Alta do vznožja izrazitega Hohe Leist. Usmerimo se levo (na zemljevidih Tabacco je označeno desno, kar pa močno odsvetujemo), kjer se nam višje v levo prikaže izpostavljen prehod preko zapore. Zatem po krnici, ki se obrača v levo, do zatrepa in po ozkem prehodu na desni strani na izpostavljena vršna pobočja. Smučarska ocena je nekje za T, dva odseka okoli 40° (spodaj 100 m, zgoraj 200 m).

Eden najlepših zahtevnih turnih smukov oziroma bolje zapisano lažjih alpinističnih spustov. Tereni za smučanje so primerno razgibani in široki, okolje spektakularno, velik minus je žal smuka ob potoku zgornje doline Fiscalina, kjer se je v nedeljo ravno še dalo s smučmi stlačiti do doline. Sicer smo večinoma uživali v veselcu, tekaška proga pa ima za konec idealen naklon za počitek.

Marmolada, Punta Penia

Skok v Dolomite na kratko turo (s pomočjo goljufije seveda), kjer je bilo snega v izobilju od vrha do avta. Glede na lani je bila severna stena slabše zalita, a se je našla lepa izbira smučarske linije z zelo dobrimi razmerami.

6.4.2015: Monte Siera (Canalone nord del Monte Siera & Campanili di Rinsen)

Izhodišče smučišče nad Cima Sappada. Pristop po poti na levi strani močno odsvetujemo, raje bodite zgodni in se vzpnite po/ob smučišču. Najprej smo (MM in Boštjan) se zapodili v žleb med malo in veliko "Sero", ki se odpre neposredno nad smučiščem. Začetek je položen in širok, sam zaključek do škrbine na 2290 m je bolj zavit, ozek in poskočen. Canalone nord del Monte Siera: T, zgoraj 40-45°, ostalo 35-40°, 450 m. Razmera v celoti zelo solidna.

Za dodatek smo skočili še desno od sedla Rinsen, kjer se je precej spektakularno odprlo širše snežišče pod škrbino med stolpi Rinsen (Campanili di Rinsen), 2265 m. Pa se je izkazalo, da je strmina mnogo manjša, snežna razmera pa obupna. Vseeno smo se potrudili in odsmučali prav s škrbine med stolpi Rinsen: P+, 35-40°, 350 m.

5.4.2015: Rauchkofel, 2460 m

Merila sva na Cresta Verde, a so naju domačini razočarali, da letos vzhodna flanka sploh ni bila zalita, ker je vse spihalo. Rezervni cilj je bil bližnji "zadimljeni vrh" in res naju je kar nekaj časa spremljala megla po vršacih. Da ne bi bilo preveč dolgočasno, sva med stolpoma odvila na zgornji plato desno od normalke (40-45°) in zgoraj pociljala direktno na križ.

Smuka je bila možna prav od križa in čisto do avta. A cesto bo v spodnjem delu pobrala prva otoplitev.

3.4.2015: Veliki Zvoh

Popoldanska. Z avtom do zapornice, peš do Kriške planine in po smučišču na Zvoh. Z vrha sva odsmučala na sever po smeri Grapa: T-, 40-35°, 300 m, ozki prehodi. Razmere zelo solidne.

Z Dolge njive sva se nazaj vzpela po smeri Pehta, izrazita v levo viseča grapa, ki pripelje na grebensko grbo vzhodno od Zvoha. Razmere v smeri slabe, dve skalni ožini, kjer je bilo potrebno malo spustiti in še odsek požlejene skorje - a vseeno dovolj zadovoljivo, da sem se odločil za spust: Z-, 42°, 200 m, ozki prehodi, izpostavljeno.

Po sveže zratrakiranem smučišču je šlo kot šus, pod Kriško pa sva ulovila kolovoz, ki naju je točno ob sončnem zahodu na smučeh dostavil skoraj do avta.

29.3.2015: Nad Kotovim sedlom (grapa s SZ grebena Jalovca)

Poročilo, Turni klub Gora:

Nad Kotovim sedlom smo se po žlebu (44°, 100 m) vzpeli na SZ greben Jalovca (2430 m). Smuka v žlebu po suhem snegu, naprej do pod Jalovčevega ozebnika se je dalo loviti lepo smučljive flanke z mehko kložo. Zatem so vse do izravnave nad gozdom po sredini "odvratni" ostanki ogromne plazovine, le čisto ob straneh se je dalo smučati. Izbrali smo desno stran, razmere podpovprečne. Prečenje kuglaste plazovine do snežišč pod Poncami je bil pa sploh poseben užitek, zatem je šlo zelo luštno vse do Tamarja. Tekaška proga je bila zjutraj ledena, pri povratku pa je ravno prav spustila. Tu in tam so ožine, spodaj pa na parih kratkih odsekih zmanjka snega.

28.3.2015: Peca, Bistriška špica

Poročilo, Turni klub Gora:

Planina Luža - Bistriška špica. Na vrhu je svoje delo opravil veter, a je bila solidna smuka, med drevesi odlična smuka po dovolj globokem pršiču do lovske bajte. Še enkrat gor, opoldne je sonce zelo ojužilo sneg, a še ena dobra smuka med drevesi. Pod lovsko kočo je revščina tako s snegom kot razmerami za smuko, cesta nazaj do parkplaca pa je bila mestoma kopna - zjutraj je bila še zasnežena.

22.3.2015: Vrtača, prečenje

Neprijazno vreme, gor po grapi Y, dol po južni. Pod njo sva padla v mokro ruševje in še bolj moker gozd...

21.3.2015: Vorderer Geisslkopf, 2974 m (Z vrha čez prostrane vzhodne vesine)

Že tri leta gledava smučarsko izjemno mamljive vesine točno v vpadnici Geisslkopfa, a je bilo vedno prenevarno zaradi morebitnih plazov. Tokrat je vse štimalo, še več - nepričakovano se nama je prav na vrhu vesine (zaključek je najbolj strm, 45°) prikazala še udobna prečnica na drugi strani, ki naju je privedla do stika z velikokrat smučano linijo preko Feldseescharte, po kateri naju je čakalo še 100 m do vrha.

Na pobočju pod Feldseescharte se običajno vozi "v koloni", začuda pa so smučarsko lepše vzhodne vesine glede na videno bolj malokrat smučane, še manjkrat se verjetno da z rame na vrhu vesin smučarsko linijo potegniti še do samega vrha. Težavnost spusta z vrha in po vzhodnih vesinah je nekje T+, 45°/40°, 600 m.

14.-15.3.2015: Južna pobočja Hochkoniga, 2941 m

Hochkonig, zahodni predvrh, 2925 m

Pred tremi leti sva že bila na južnih pobočjih Hochköniga (2941 m), kjer sva si prihranila še dve lepi smučarski liniji. Desno nad krnico Birgkar sva v soboto posmučala Sudwandband: T+, 45°/35-40°, 900 m, izpostavljeno. Nad robom "stene" sva podaljšala še 100 višincev do križa na predvrhu Hochkoniga, kjer čaka še izpostavljeno mesto do 50°.

Lamkopf, 2846 m

Nad Weisskar se z Lamkopfa običajno smuča desno linijo tik pod stenami, saj je glede na videno direktna linija manjkrat smučarsko užitna. Tokrat sva bila koledarsko dovolj zgodna (ko pride prva resna odjuga je prepozno). Direktna: Z, zgornja polovica 45°, spodnja polovica 40-45°, 500 m.

8.3.2015: Špik nad Nosom (Z vrh, 2515 m)

Poročilo, Turni klub Gora:

Na cesti do Pecola je trenutno ena kratka kopnina, v kratkem bo precej daljša in dobila bo tudi mlade. Na planoti se da sneg še brez težav štukati, višje pa je dovolj snega.

Smučarsko zalita je bila začuda tudi vršna glava (2515 m, 50 m nad ramo), normalka z rame na jug v izrazito krnico je sploh lepo zalita, dalo pa se je smučati tudi bolj zahodno/direktno in zaključiti v iztek v obliki črke S. Razmere različne, v splošnem pa dobra smuka po bolj ali manj odjenjanem snegu. Začuda smo bili sami, tudi starih sledi ni bilo videti.

7.3.2015: Cima di Mezzo, 2713 m

Poročilo, Turni klub Gora:

Cima di Mezzo / Kellerwarte, 2713 m / 2724 m... ;)

Do višine 2200 m je tura enaka kot za Coglians, zatem desno na rob, prečka pod steno in cik-cak po smeri na vrh. V literaturi je strmina ocenjena na 40°, dejansko pa je tak samo naklon najbolj strmega odseka (izpostavljeno), sicer pa se naklon giblje okoli 35° ali manj. Višina smeri je 300 m, težavnost med P in T (po starih ocenah III).

Vrh je glede na stare smučine imel kar nekaj obiska pred dnevi, danes sta dva Italijana pred nama obračala kakšnih 150 m pod vrhom. Smer je lepo zalita, razmere za smuko solidne, sneg odjenjan, podlaga mešana od nepredelanega do skoraj veselca.

Coglians je tudi lepo zalit vse do vrha, edino prvi prehod nad cesto je malo bolj ozek. Cesta do Tolazzija je še zvezna, avto smo skoraj vsi pustili slabih 100 m nižje, ker je cesta zjutraj ledena.

15.2.2015: Cjajnikova škrbina

Poročilo, Turni klub Gora:

Selle - Košutnikova koča (ne sledi bližnjici, ki vodi na Kobounikalm) - Cjajnikova grapa.

Do višine 1450 m moker sneg, ki pri gaženju v celcu naredi krasne cokle, višje pa povsem suh sneg. Grapa je lepo zalita in skoraj v celoti lepo speglana. Večinoma suh, bolj ali manj zbit sneg. Nad škrbino (1950- m) sva mislila skočiti še na Užnik, a je bilo nadaljevanje povsem spihano.

Tudi danes je pri smučanju motila megla, a ni bilo sile. Smuka v grapi odsekoma odlična, na plazu malo klože, po zratrakirani cesti (sankači) je šlo hitro.

14.2.2015: Stol, Janeževa riža

Poročilo, Turni klub Gora:

Izhodišče Stouhutte - čez Janeževo rižo na vrh Stola. Na vrhu je bilo zelo vetrovno, grapa je v celoti lepo zalita, sneg za smučanje je bil verjetno kar v redu, a pri "ničelni" vidljivost zaradi megle sva smučala tipajoče po "jajcih". Na plazu sva prišla pod meglo, sneg je bil skorjast, a se je pri boljši svetlobi dalo nizati zavoje. Cesta je v celoti lepo zalita in gladka.

7.2.2015: Romatenspitz

25.1.2015: Škrbina v Krni dol

24.1.2015: Škrbina nad Cijanerico

4.1.2015: Pod Poliškimi Špiki

Poročilo, Turni klub Gora:

Obračala sva na 2250 m, na vesini pod Z vrhom Špika nad Nosom. A ne zaradi premalo snega!

Cesta na Pecol je zasnežena, a jo bo skozi "šikane" mestoma hitro pobiralo. Na planoti je pri bolj previdnem smučanju dovolj snega, višje na pobočjih pod vršno zgradbo Špika nad Nosom pa ga je dovolj tudi za normalno smuko. Vstopna rampa na 2100+ m je bila solidno predelana, višje na osrednji flanki pa je bil sneg glede na nedavno otoplitev začuda praktično povsem nepredelan in dodatno še neenakomerno napihan. Nekaj časa sva še iskala varne prehode in vijugala navzgor, nato naredila preskus - trapez se je že ob manjši obremenitvi odpeljal.

Smuka je bila, razen tu in tam nekaj kratkih odsekov, porazna. Cesta je bila ok, vreme pa super.

3.1.2015: Prestreljenik

Poročilo, Turni klub Gora:

V Žlebeh, smučišče urejeno od tal do Prestreljeniške škrbine. Na vrh Prestreljenika razmere za vzpon OK, za smučanje pa bolj švoh, snega je dovolj. Če se pri smučanju z vrha ubere neko vmesno varianto med markirano potjo (kjer se "vsi" vzpenjajo) in med smučarsko normalko, je treba računati, da se razmere spreminjajo iz metra v meter (prhko, skorja, trdo, razbito...). Normalka je bila večinoma bolj konstantno kompaktna. Smučišče do Gilbertija je fajn smučljivo, nižje pa odsekoma precej zdrajsano.

arhiv