31.12.2010: Kanjavec (Za Debelim vrhom)
Bo rekord ali ne bo rekord? Temperaturni namreč! ;)
TKG: Dobre smučarske razmere, pravega pršiča sicer ni več, sneg je spremenljiv, se da pa "povsod" nizati krasne zavoje. Špuro sva imela narejeno, smučala z Jakom, ki je čez Laz in Za Debelim vrhom na Hribarice pritovoril svoj štirimetrski "križ". Presmučan je bil tudi Debeli vrh. Z avtom se pripelje na 925 (slap Suha).
30.12.2010: Hochgrubenkogel/Schwartseekopf (2664 m) in ostali pršičasti kuclji
Poročilo na TKGora:
Izhodišče je Sonnberg/Zraunig (1500 m) nad Stall-om. Gor se gre spodaj po cesti (dolgovezno), lahko se pa kmalu krajša (priporočljivo), vendar po pameti in z zemljevidom, ker hitro naletiš na napačno špuro, ki te privede na napačni greben (pač sledi nepotreben spust dobrih 100 vm do planine). Preverjeno.
Na Klenitzenalm se svet odpre, glavna špura vodi na vrh in se cilja ne da več zgrešiti. Povsod pršič, vendar se na J pobočjih že dela skorjica. Jutri bo gotovo tudi še v redu. Po 350 m pršičarjenja sva nataknila pse in zgazila na mamljivo pobočje nedotaknjenega Klenitzenkopf-a (2592 m)(nasploh je še nekaj zanimivih pobočij tam). Smuka z vrha je fenomenalna in bo taka verjetno nekaj dni!
Zaključek je najbolje potegniti, da se s planine vzpne za dobrih 100 vm na "Staničevo glavo" (2210 m) in odsmuča naravnost dol (JV) do ceste - le malo nad parkplacem.
Edini minus ture so motorizirani sankači, ki se po planini vozijo vsevprek.
29.12.2010: Mojstrovka (Butinarjeva, "Drevesnica")
28.12.2010: Krniška glavica
Razmere za smuko sicer nič posebnega, ampak razgledi...
27.12.2010: Pršič v hladilniku pod Kriško steno
Trunosmučarski Mišo pravi, da je tole reklama... ;)
19.12.2010: Nad Oštarijo
18.12.2010: Sončni zahod na Vojšci
14.-17.12.2010: Večerne vragolije
Idelane razmere za kolo na zasneženih potkah: mraz, škripavček, led, veter, sneg za vratom, samota, sončni zahod,... in včasih celo zakurjena bajta!
12.12.2010: Manj znani sosed Trupejevega poldneva, Bele peči
11.12.2010: Kočna, obrat nad Malimi vratci
Snega pod Vratci je več ali manj normalno veliko. Ko pa se začne ta luštni del (od Malih vratc ob neizrazitem J grebenu direktno na vrh Na križu, bivša Kokrska Kočna), je pa snega le še za vzorec, ker ga je enostavno odpihnilo. Na edinem mestu, kjer se grebenu lahko tako tudi reče, je v sunkih tako nemarno vleklo, da naju je kar prestavljalo in sva raje po pameti obrnila nazaj...
5.12.2010: Pozerska; od vrha do tal
4.12.2010: Mrežce za začetek
25.11.2010: Smrekovško pogorje
Pred leti smo bili še s trdaki tam gor večkrat v gosteh in vedno je bilo fajn. Tokrat je bilo še bolj; se boljše kolo res hudičevo pozna. Sam greben je še vedno strašno lušten in (takrat ne bi verjeli za živo glavo) tudi v celoti prevozen, edino eno samcato kratko mesto navzgor se nama z Lukom ni pustilo ugnati. Žal je pa del single pred Travnikom padel za napredek, nekaj 100 m nove vlake.
Večina fotk je ukradenih iz Lukovega fotkiča in tudi z morebitnimi namigi je presneto težko pogruntati, katere so to. Lahko se pa, bralec, pohvališ! Kakorkoli, zadnja pred sneženo zimo...
24.11.2010: "Kwa j'dej spet babe zophne?"
A j'zej že kej bol? ;)
6.11.2010: Še enkrat na "ukradeni poti"
V tretjem poskusu je le uspelo zastaviti in odpeljati turo tako, kot se spodobi.
24.10.2010: "Kwa j'dej babe zophne?"
A j'kej bol? ;)
23.10.2010: Pri hudiču...
16.10.2010: "Če zajebaš, te ni!"
14.10.2010: Po neskončnih mulatjerah nad Trento, drugič
10.10.2010: Jahalni in ostali vogali (Reitereck, 2790 m)
9.10.2010: Ta lipa rosojanska pot
4.10.2010: Jesenska čarovnija pred dežjem
3.10.2010: "Gmajn hrib za gmajn folk"
V mrzli megli smo trpeli (in zaradi gozdarjev in njihove presnete nove razrite ceste tudi za uro podaljšali vzpon) do "spokojne gorske koče", kjer se je nad nami odprlo brezgrajno modro nebo. Idila ni trajala dolgo, nas je pa zato v zameno vse do vrha ob spremljavi vetra in megle pošteno zeblo... ;)
2.10.2010: Milštetske Alpe, dvojno prečenje
Tokrat sva greben prečila tja in nazaj in začuda je ponavljanja bolj malo, ker se V polovica grebena vozi po različnih potkah. Pa tudi Z del se da potegniti tako, da se v eno smeri preči 'nadstropje' nižje. Naslednjič!
Ko bo čas, sledi filmček v HD, lansko delno prečenje grebena je v HD izgledalo takole.
14.-30.9.2010: Back in Business
Po hribih sem začel hoditi teden po
poškodbi, po mesecu sem si s kolesom privoščil kratke-lahke lokalne potke, po dveh mesecih sem se lotil prvih resnih kolesarskih tur. Železje je še vedno v rami, mišice-vezi tudi še niso v prejšnjem stanju, tako da so včasih po turi boleče utrujene in naslednji dan neuporabne, ampak tega je vedno manj... ;)
Hvala vsem za dobre misli!
12.9.2010: Oštarijska runda
Po premisleku bom turo vendarle opisal (filmček od lani). Množičnosti vsekakor ne bo, šatlanje je praktično nemogoče, tudi škode na potkah ne bo. Nasprotno - spodnji del mulatjere na Ojstrnik bomo ohranili, da se ne bo zarasla. Pa tudi zaključna potka v dolino bo lepše sledljiva!
Uvodna cesta je bila tudi letos navkljub 20T zobniku še vedno zelo strma, mulatjera na Ojstrnik je po našem lanskem čiščenju ostala v celoti vozna (potrebno bo še malo zožiti nekaj smrek, ki preraščajo mulatjero), posebno prijetno presenečnje je bil spust v Ukve, ki smo ga lani temeljito očistili vsega podrtega drevja. Nove podrtije ni bilo, pot so od lani tudi na novo markirali in uhodili!
Dolina Ukve (Oštarija, 1130 m) - po prekleto strmi cesti na sedlo pod Konjščico (1693 m, navkljub betoniranemu klancu težavnost presega V6) - po cesti do odcepa prečne poti, ki nas vodoravno pripelje na planino (nekaj tehničnih vložkov) - po travniku takoj navzgor do markirane potke in po njej do prečke v desno (= 50 vm nošnje) - dalje spet vozno vse do vršne zgradbe Starhanda (do vrha 50 vm nošnje, vrh se lahko spusti, varianta je tudi Konjščica) - razen tehničnega vršnega dela zelo lušten in tekoč spust na sedlo Lom, odkoder ujamemo prečno pot proti Bistriški planini (vzpon do planine je tehničen, začetnih nekaj težav ni voznih, zatem so v rangu V7) - 50 vm pod planino po manj (komaj) izraziti mulatjeri ostro levo in po njej do utrdbe tik pod grebenom, odkoder prečimo na greben in po njem na vrh (vzpon je V7, vozen v celoti) - spust na Bistriško planino (po I potki je lahak, po A pa ni v celoti vozen in je zelo tehničen) - prečenje mimo Marije snežne do Zahomške planine (cesta, kolovoz, potka, tudi krajši spust) - po razglednem kolovozu do Rotonde in po markirani potki v dolino Ukve.
11.9.2010: Na obisku pri Aljaževem stolpu
Dobrohoten nasvet, da milostni strel ne bo potreben. Vodole se že sliši zelo čudno, raje pusti na miru! ;)
21.8.2010: Deffarjev zvon
Najvišjega med Poliškimi špiki sva spoznala še pred križem (takrat je vrh premogel 'le' Deffarjev zvon), dokler naju ni pred leti pozimi na vrhu povsem nepričakovano 'pozdravil' križ (glede na najine arhivske fotke so ga postavili konec leta 2006). Ves nekakšen bleščeče zmečkan, popoln tujek takratne nedotaknjene beline na vrhu Montaža. Takšnega nemarneža res ne srečaš kar tako in še nekaj let po tem sva se spraševala, kaj se je zgodilo Deffarjevemu zvonu, ki ga iz snega ni bilo videti. Po tistem sva bila še parkrat na vrhu, vedno pozimi, tokrat pa je neprilika nanesla, da sva Špik nad Policami obiskala poleti. Deffarjev zvon še stoji. Komajda. Namesto da bi popravili ali zamenjali ogrodje zvona, so namestili 'kovinsko grdobo od križa' in zvon z vrvjo privezali na križ, da se revež ne podre. Zakaj neki ljudje tako radi smetimo po vrhovih, posebno po tako mogočnem, kot je Kugyjev Montaž. Dve vpisni knjigi, ena leži med kamenjem, pa vrvi, najlonske 'zastavice' in celo kljukica za obešanje perila. Kjer se osel valja, res dlako pušča!
V opozorilo vsem 'gorečnežem' je vsemogočni spet pokazal, kaj si misli o takem čaščenju. Meni se seveda po tem znamenju ni bilo potrebno več nazaj držati. Takoj v akcijo in navkljub temu, da je desna roka še precej švoh, križa ni več!
11.8.2010: Heliciklo fotosafari
10.-16.7.2010: Les 2 Alpes et alii
Nad Lac du Chambon
Les 2 Alpes
Alpe d'Huez
Serre Chevalier
Montgenevre
Še Maurov in Mihov pogled na obiskane kolesarske 'rezervate' skozi kamero.
3.7.2010: Na špičastega Konja!
27.6.2010: Zverinice nad Rezijo
23.5.2010: Zimska z Mangarta; zaključna?
TKG.
22.5.2010: Monte Peralba (Hochweisstein, 2694 m)
TKG: Smučali smo z vrha na S(V) v Frohntal. Vršni del (300 m) je bolj zahteven (nekje dobra III), nižje pa turni smuk. Zgoraj so razmere zelo dobre (odsekoma fenomenalne), pod 2200 pa gnoj, po enem od jezikov smo prismučali do 1800 m, lahko bi tudi bolje zadeli. Če pa bi nad kočo HWH v smeri SV potegnili krajši vzpon (nekje 100+ m) preko robu, bi pa verjetno prismučali vse do avta, ki se ga pusti na 1600 m, kjer je zapornica in parkirišče.
16.5.2010: Zanka preko Visokega Kanina
TKG: Snega je še neverjetno veliko, na S straneh je "vse" zalito, na J pa očitno prav tako. Na smučišču je od stika obeh prog (1450 m) navzgor snega še pa še, prismuča se pa brez snemanja smuči trenutno še 100 vm nižje.
Gilberti - sedlo Vršič, prečnica do vznožja Kanina, strm Findeneggov žleb (zaradi opasti je problematičen izstop na greben, plezalna cepina nujna) in po grebenu na vrh Visokega Kanina.
Z vrha smo v okviru markirane poti odsmučali na J (V; v žlebu pomrznjeno, nižje pa je večinoma motil napihanec, ki se nam je na strmini dvakrat odpeljal), vzpon na greben na Škrbino v Pečeh (ki smo jo zadeli šele v drugem poskusu) in spust po žlebu (razbito in presneto trdo-ledeno) na snežišča pod sedlom Vršič in po odlično smučljivem snegu (zgoraj še kao "pršič", nižje pa prijeten gnilec) "skoraj" do avta...
1.5.2010: Z Male Rjavine v Pekel (SZ "stena")
TKG: Danes spodaj ni nič pomrznilo, nad 2100-2200 se je pa naredila trapasta skorja, ki je samo zgago delala. Iz Kota do Pekla, potem pa čez SZ "steno" na greben (strmine do 45°) in še dobrih 50 vm levo na vrh Male Rjavine (2530 m).
Na grebenu smo bili dovolj zgodaj (8:00), da bi naredili tudi spust z vrha po JV vesinah, a nas je pričakalo še drugo razočaranje, ker so vesine hudo uboge in ne dopuščajo več zveznega smučanja. Z vrha tako na smučeh le nazaj do škrbinice (en peš prestop), potem pa en del ekipe dol po smeri vzpona (Takoj z grebena je najbolj strmo in razmere obupne, saj se je skorja neenakomerno predirala, pod njo je bilo pa prhko in si mimogrede odrezal celotno snežno podlago vse do skal - na začetku je celo kazalo, da se v takem sploh ne bo zavijalo, a se je nižje vse skupaj malo stabiliziralo.), drugi del pa v okviru markirane poti dol na Dovška vratca (En kratek del štamfanje po skalah, ker se je pri smučanju splazilo do tal.).
Pod 2200 m smo imeli potem lep turni smuk po zelo uživaškem gnoju. Snega je veliko, vse lepo zalito in tudi vzorno zglajena podlaga. Konec smuke je na 1300 m.
29.4.2010: Dovški križ za tolažbo
TKG: Pravzaprav smo hoteli na Oltar, a prehodi iz Kotla pod Grlom niso bili smučarsko zaliti in še prepozni smo bili (obrnili na 2400- m). Tako je bila Jugova grapa kot očitni nadomestek mišljena bolj za tolažbo, pa se je na koncu izkazala za zelo lepo turo.
Zalita sta oba izhoda na greben. Desni (normalni) je smučarski z eno ožino (točno za smuči široko), v levem pa dela zgago ledni skok. Gor po levem kraku na vrh Dovškega križa, smučanje z vrha, ker med nami ni bilo dovolj odločnega, da bi zapeljal čez led, je bilo potrebno čez grebensko grbo spraskati navzgor, in smučanje po normalnem izstopu Jugove. V osrednjem delu grape se je pametno držati povsem desno, kjer je podlaga gladka in tudi bolj strme flanke ponuja. Z grebena smo v Jugovo zasmučali nekaj pred eno - ravno prav. Nasploh je bila smuka vse do Aka super - z izjemo razbitega odseka pod Tremi macesni.
28.4.2010: SZ stena Malega špičja
Vse fotke so tokrat od Boštjana.
TKG: Peljali smo z vrha Malega špičja preko Z stene (V, prehodi do 50°, prva smučala Črnivec in Čopi), od spodaj gledano desno od vpadnice vrha. Pod steno smo prečili v smeri sedla Čez dol in v Zadnjico, kjer je na 1100+ m konec smučarskega veselja.
Smer je zelo lepa, a ne bo prav dolgo zdržala. "Smučarski" vstop od spodaj je bil za nas malo bolj strm in levo od izteka žlebu (žleb ni bil smučarsko zalit: razbit in led), visoko zgoraj smo pa tudi komaj naštrikali prehode na vršno in vse bolj položno vesino, ki pripelje na greben kakih 50 vm pod vrhom. Ključnega (smotanega) prehoda je recimo za največ 2 vm, širok pa je nekako ravno za dolžino smuči, deloma leden in še postrani visi. Pod njim je tudi najbolj strm odsek, pa ravno ta ni odjenjal. Ampak je šlo. Z grebena smo odpeljali ob 13:00 (čakali smo dve uri), ravno prav, ob dveh je v Velikem špičju že ropotalo. Snežna podlaga je večinoma idealno "poglihana", razvajal nas je veselec, smučarija pa razen nekaj mest izjemno uživaška.
26.4.2010: Z Razorja v Mlinarico
TKG: Ponoči je tokrat le ustrezno pomrznilo. In ker je orientacija v splošnem SZ, ni treba biti prav zgodaj na vrhu. Mi smo z vrha Razorja odsmučali približno opoldne, pa bi lahko b.p. še malo več poležali na soncu. Če koga zanima ta smer, je opis na M&M (uporabi vgrajen iskalnik). V Mlinarici je snega veliko, vse krasno zalito, prismuča se do "konca" (kjer je tu pač običajni pomladni konec veselja ;-), 1400 m.
25.4.2010: Nad Luknjo
TKG: Zgleda, da smo prepozno vstali, in to skoraj za kakšen TEDEN! ;-)
Ponoči ni pomrznilo čisto nič. Ne spodaj, ne zgoraj. Vsepovsod gnoj namesto snega. Nad Luknjo smo najprej zavili proti Pihavcu in obrnili na 2100- m. Gnoj na kvadrat, pa tudi zvezno ni več. Vsaj eno snemanje smuči bi bilo potrebno.
Zatem smo šli v konto pod Gamsovcem in nadaljevali do 2200- m, kjer se preko robu odpre prečka, ki omogoča prehod proti vrhu. Sneg tu sicer ni bil ravno tako zelo strašno zagnojen kot na Pihavcu, ampak že sama prečnica ni bila nič kaj zaupanja vredna - zelo globoka napoka na najbolj izpostavljenem delu smeri. In smo obrnili še tam.
Smučanje je bilo kar v redu, saj na položnih terenih vse do Bistrice gnilec ne moti čisto nič in je omogočal mehko vijuganje. Prismuča se do odcepa za Prag. Cesta v Vrata je pa tudi povsem kopna.
11.4.2010: Nad Špranjo
10.4.2010: Obrat v severni stena Nabojsa
3.4.2010: Ta Visok Križ (Hochkreuz, 2709 m)
TKG: Razmere danes fenomenalne. Plavanje v "pršiču brez dna", ki ga je nekje 30 cm, merili pa nismo. Vršno pobočje (250 vm, na S) je bilo tako noro dobro, da smo skočili še na sosednji, nekaj metrov nižji predvrh in z vrha prav tako uživaško odplavali po izraziti rampi v vpadnici vrha. Obe pobočji sta za plavanje v tako globokem pršiču ravno prav strmi. Ko smo prismučali nad planino Staller Wolla, smo skočili še na Kl. Hochkreuz (2565 m), pravzaprav do prvega izrazitega grebenskega vršiča, nekje 2500 m, ki ga je že zagrnila megla. Še eno super pršičarjenje vse do planine, 2039 m. Pod planino je sonce pršič povsem omehčalo (14:00), zatem takoj pričaka malo borbe po/ob globokih smučinah skozi Weissleiten (tako se umaknemo nesmučarskemu odseku markirane poti, kjer poteka pristop), potem še malo uživancije na odprtem in zaključni rodeo na cesti. Avto smo imeli na 1450- vm, zjutraj z verigami. Cesta se sicer konča na 1550 m.
28.3.2010: Monte Coglians
TKG: Izredno lep in razgiban turni smuk: vršna vesina je precej strma in zračna, potem pa široki tereni s številnimi prelomnicami, na koncu je nekaj malega ceste. Za nameček so bile razmere izvrstne: z vrha smo odsmučali kot prvi ob 10:30, ne prezgodaj ne prepozno, snežna podlaga je bila še nedotaknjena in "speglana v nulo", pomrznjena-odjenjana skorja je smučarja držala,...
Prismuča se do avta (Tolazzi), vendar bo spodaj na cesti en ali dva ovinka "kmalu" pobralo, višje je snega veliko. Pa še glede naših smučarskih sosedov, ki se nam jih večkrat daje za zgled varnosti in premišljenosti. Avstrijci so na svojih forumih že skovali izraz "vzpon na slovenski način", kar pomeni peš, tam kjer oni še vedno pogumno tiščijo na smučeh. Tako Italijani kot Avstrijci pa imajo kar za običajno, da ko nikakor ne gre več na smučeh, se gre potem peš in to brez cepina in derez, da o čeladi sploh ne pišem (ker pač ničesar od tega večinoma sploh nimajo s sabo). Na Cogliansu ni bilo danes prav nič drugače, za vršni naskok so se na horuk odločili, ko smo jim utrli sledi...
21.3.2010: Obir, Široka riža
TKG: Z avtom je najbolj smiselno parkirati na križišču nad Jagovcem (800+ m). Gor in dol po Široki riži. Več ali manj gnilo, nad cesto je snega še veliko (razen kratkega odseka na grebenu), po cesti se je dalo brez sestopanja pripeljati do "dna", potem pa še par minut malo gor-dol peš do avta.
20.3.2010: Košutnikov turn, V in Z žleb
TKG: Iz Sel mimo "Košutnikove bajte". Gor smo šli po zahodnem žlebu, ki pripelje na zahodno škrbino. Za pristop lepo zalito, zbit pršič (za smučanje pa še nekaj snega manjka, pa tudi strmina je ZELO konkretna). Z vrha smo (v popolni megli) odsmučali na vzhodno škrbino (zelo dobra smuka), kjer smo zavili v vzhodni žleb. Na vrhu je bilo bolj malo snega in precej razbito, ampak je kar šlo. Potem nas je presenetil še skok (par metrov peš, morda bi se dalo tudi s skokom na smučeh), nižje je šlo lepo (tanka skorjica) do pod stene, kjer čaka smotana prečka na Vilice (par 10m gor), tudi nadaljevanje smuke je bilo boljše od pričakovanj, saj se je skorja, kjer je bila, omehčala.
14.3.2010: Pod Montažem
13.3.2010: Podvojena Peca
7.3.2010: Stol, Zabreški plaz
TKG: Pogledali smo za sledmi vertikalcev (http://vertikala.mojforum.si/vertikala-about1189.html), pa je bilo že skoraj vse zapihano. Smuka je skoraj v celoti res zelo dobra, snežna podlaga pa "teoretično" ni povsod ravno najbolj vzorno stabilna. Vršnih 20-30 cm snežne podlage je v zgornjem delu grape malo sumljivih (pod vršnim napihancem je konkretna skorja, pod njo pa plast "ničesar"), v globino je potem sneg vzorno zbit in predelan.
28.2.2010: Mrežce
27.2.2010: Gmeineck, 2592
TKG: Snega je v gorah tam okoli Millstatskega jezera presenetljivo malo, snežna meja pa zelo visoko, na srečo sta tudi izhodišči precej visoko, tako da se tudi po spluženi cesti v spodnjem delu v obeh primerih da prismučati do avta.
Na Gmeinecku je bilo novega snega zgoraj do 10 cm, spodaj pa komaj za vzorec. Smuka je bila zelo dobra, nekaj flank celo fenomenalnih, spodaj pod 1700 pa je bilo bolj kot ne zelo slabo.
25.2.2010: Rosennock, 2440
TKG: V četrtek na Rosennocku je tura delovala kot izrazito poznopomladanska, saj se je več ali manj vozilo med travnimi rušami. Večinoma precej dobra smuka po predelanem snegu. Pobočja so nasploh široka, lepo smučljiva, lažji turni smuk je že težko najti.
8.2.2010: Nad Oštarijo
TKG: V trenutnih razmerah je tam okoli nekaj sumljivih pobočij. Mi smo imeli probleme s Cima Belle (Lepi vršič) na sedlo pod Konjščico. Ne sledite smučini na SSV. Nižje v gozdu se je sprožila kloža, takoj z vrha je pokalo, enkrat skrajno neprijetno. Sicer je pa zgleda tudi nek smučar s Kovka popoldne sprožil plaz. Sicer smo prav prijetno pohajkovali: Kovk, Lepi vršič, Konjščica, Starhand, sedlo Lom.
24.1.2010: Turno na Kredarico
Zdaj ko smo turni kolesarji že dobro leto uradno vključeni v PZS, lahko tako kot smučarji po snegu delamo ture, kjer se nam zljubi. Nam se je ljubilo pod Očaka...
Oglej si Maurov film!
23.1.2010: Potepanje pod Kaninom
Šibancija po smučišču, da nas ne 'izginejo' žičničarji, ta desna varianta na Sella Ursic, potem pa pohajkovanje gori in doli do vznožja Findenegga pod Visokim Kaninom. Ob prečenju neke kotanje nam je počila kloža, pod ostrogo, kjer vstopi 'Julija', nas je pa ob pogledu proti žlebu dokončno vse minilo. Prhko, sumljiva podlaga, napoka,...pa smo jo popihali po podih navzdol, kjer so valoviti tereni za smučanje idealni, pa še pršič smo lovili.
Po martinčkanju pod 'Bilo pečjo' smo zgazili na neko simpatično škrbino, odkoder smo lovili luštne zavoje proti nevejskemu smučišču, kjer pa nam ni več šlo prav dobro, saj s topimi robniki po zdrajsanem terenu noben naklon ne pomaga.
17.1.2010: Pod Jalovcem
Nepričakovana razjasnitev naju je presenetila praktično v postelji, tako se je šele opoldne iz Planice zapodilo proti Jalovcu in se je žal zaključilo na vrhu ozebnika, kjer je bila ura za vršni naskok pozna.
16.1.2010: Škrbina nad Tratico
Obrat malo nad škrbino, ker je bila snežna podlaga v žlebovih proti Špiku nad Nosom odločno preveč sumljiva. Že pod škrbino smo se soočili s flanko napihanega snega, ki nam ni preveč dišala, tako da višje odločitev ni bila pretežka. Prav, da smo obrnili, kasneje smo namreč poslušali helikopter, na drugi strani gore so 'odtrgali' kložo...
10.1.2010: Peca - Bistriška špica
Brez veze, premalo snega,..., ampak na vrhu je bilo vseeno čarobno!
3.1.2010: HochLučaj pod HochObirjem...
Nekam ležerno smo štartali iz Železne Kaple, na višini 1000 m nas je presenetilo belo lepilo, ki se ga je do bajte nabralo toliko, da je bilo že po cesti potrebno tudi malo poriniti, višje smo v zavetrju najprej gazili, zatem nas je prepihalo, na koncu je pa ura oznanila, da bo treba pred vrhom obrniti...in še ravno prav, da smo v spodnjem delu na belo posuti potki skozi zeleno 'borovničevje' lovili vse bolj rdečične zahajajoče žarke.
2.1.2010: Pasje vreme na Pasjem vrhu
arhiv
|