31.12.2000: Viševnik - Uskovnica - Rudno Polje

Pot z Rudnega polja je lepo 'zgažena'. Z vrha sva se odsmučala proti zahodu in v osrednjo grapo (južno pobočje). Razmere v njej so kar dobre; malo je skorje. Nadaljevala sva do Konjščice (rally med rušjem). Od Konjščice sva nadaljevala po po lepo zvoženi poti (motorne sani) do Uskovnice. Na nekaterih ovinkih je na poti kamenje. Tega dela ne priporočava, raje se s Konjščice odpravite direktno na Rudno polje.

01.01.2001: Jalovčev ozebnik

Nekaj turnih smucarjev, ki so se že 31. 12. odpravili na Kotovo sedlo, je poročalo, da je smuka odlična. Zato sva se že 'navsezgodaj' ob 11:30 odpravila iz Planice. Pot je bila lepo shojena do konca gozda. Ker spadava med tiste, ki nosiva smuči na nahrbtniku, sva morala ZGAZITI vso pot na vrh ozebnika, ki sva ga dosegla ob 15:30. Sneg se je udiral približno do višine kolen. Za vse sotrpine, ki smučajo z alpskimi smučmi, je torej poskrbljeno. Razmere v ozebniku so za smučanje odlične in zimska pravljica se nadaljuje vse do Planice.

13.01.2001: Mala Mojstrovka

Snežne razmere so zelo dobre, tako da lahko smučamo od vrha Male Mojstrovke pa vse do Vršiča brez snemanja smuči. Sneg je od vrha do Grebenca skorjast, po Plazu navzdol pa je smuka odlična.

Proti vrhu je greben precej poledenel, tako da so potrebne dereze.

Vreme je bilo lepo, le veter je močno pihal.

21.01.2001: Viševnik (Osrednja grapa)

Pot z Rudnega polja je lepo 'zgažena'. Dereze precej olajšajo hojo, saj je pod novim snegom trda podlaga.

Z vrha sva se odsmučala proti zahodu in v Osrednjo grapo (južno pobočje). Razmere v njej so odlične. Nadaljevala sva do Konjščice, nato pa sva se povzpela še nad Zlate Vode in turo zaključila na Rudnem polju. Od Zlatih Vod in na zgornjem delu smučišča je sneg že precej zvožen, zato je nekajkrat tudi zaškrtalo pod smučmi.

28.01.2001: Mali Draški vrh

Na vrh se je pred nama odpravilo že nekaj smučarjev, zato je bila pot shojena. Derez nisva potrebovala. Razmere za smučanje so bile odlične (približno 30 cm novozapadlega snega na trdi podlagi).

04.02.2001: Kredarica

Z avtom se da pripeljati čisto do konca ceste (do garaž). Pot je zelo dobro shojena (v smeri letne poti mimo pastirske koče). Na vrhu je sneg poledenel, zato so potrebne dereze.

Sneg je na vrhu za smučanje zelo dober, čim niže pa gremo, tem slabši je (kloža, južen sneg). Ko pridemo do gozda, snega ni dovolj, da bi se dalo prečiti po plaziščih. Treba je smučati po poti, vendar tudi tu na vsake toliko časa poškrta pod smučmi.

10.02.2001: Vrtača (južna grapa)

Z avtom sva se pripeljala do Tinčkove koče. Pot do Iskrškega doma je kopna. Na Vrtačo sva se povzpela po južni grapi (potrebne so dereze). Smučala sva po smeri vzpona. Sneg je v grapi za smučanje zelo dober (do 30 cm pršiča na zelo trdi podlagi). Prismučati se da do planinskega doma Iskra (približno 1400 m).

11.02.2001: Kredarica in Vernar

Pot iz Krme je trda in ledena (dereze), ko pa sva prišla na sonce (pastirska koča), pa se je sneg že ojužil. Usmerila sva se na greben desno od vrha Kredarice (2541 m).

Smuka iz grebena je najprej precej strma, nato pa se nekoliko položi. Pod Kalvarijo sva prečila do Konjskega sedla in se mimo Kurice spustila do pastirske koče. Glede na to, da predel od Konjskega sedla do koče ni bil obsijan s soncem, je bil tu sneg za smučanje zelo dober (pršič), medtem ko je bil višje sneg južen.

Po smučanju s Kredarice sva se z Malega polja odpravila proti grapi, ki pripelje do grebena tik pod vrhom Vernarja. Čim višje sva šla, bolj se je sneg udiral (precej nad koleni). Sneg je bil za smučanje enkraten (pršič). Strmina je ravno pravšnja (kar strmo) za brezskrbno uživanje po pršiču.

Najbolj neusmiljeni so smučali prav do garaž.

17.02.2001: Jugova grapa

Pot je do Aka sicer kopna, vendar je proti vrhu kar nekaj ledenih odstavkov, tako da je približno 200 m pod Akom dobro obuti dereze.

Od Aka pa povsem do vrha Jugove grape je snega dovolj, vse je zalito (v grapo sva vstopila direktno in tu tudi smučala iz nje).

V Jugovi grapi je sneg pršič, nižje (do Treh macesnov) pa se izmenjujeta kloža in pršič. Nekaj pred ravnico Za Akom pa se sneg strdi.

20.02.2001: Kalški greben

S smučišča na Krvavcu sva se po markirani poti spustila na planino Dolge njive (sneg se je močno udiral). Vzpon na Kalški greben je večinoma potekal po trdem snegu, ki se čez dan ni zmehčal.

S Kalškega grebena sva se spustila do Škrbine in se povzpela na Vrh Korena. Po trdem snegu sva se spustila do planine Koren. Po južnem pobočju sva se povzpela na vrh Zvoha. Sneg je bil tu zmehčan.

24.02.2001: Jalovčev ozebnik

V Tamarju je zapadlo približno 5 cm snega, više pa več (v Ozebniku do 15 cm). Do Ozebnika podlaga pod novim snegom ne drži človeške teže. Čisto na vrhu Ozebnika je napihan nov sneg, tako da se udere do pasu. Brez problema se da smučati do Tamarja, po cesti pa do 2/3. Razmere za smučanje so bile odlične.

25.02.2001: Vernar

Pot iz Krme je do Malega polja dobro shojena, naprej do Vernarja pa sva morala pot sama zgaziti. Sneg se je precej udiral (okoli 20 cm puhca na trši podlagi, ki pa ni držala človeške teže). Smučanje je bilo enkratno, tako da sva vzpon ponovila.

S smučmi se da pripeljati vse do garaž, le na koncu je treba malo paziti na kamenje.

10.03.2001: Begunjščica (Osrednja grapa)

Sneg se prične približno na višini 1300 (srednja postaja žičnice). Proti vrhu so za hojo priporočljivi cepin in dereze. Razmere za smučanje so bile do višine 1800 zelo dobre, naprej pa je bil sneg gnil. S smučmi se je dalo pripeljati malo pod srednjo postajo žičnice.

Nasploh je bila danes Begunjščica precej oblegana (predvsem Šentanski plaz).

11.03.2001: Grintovec

Turo sva začela pri Suhadolniku. Taška je bila kopna, sneg primeren za smučanje pa se prične na višini 1600 metrov. Višje je snega dovolj, tako da je vse zalito. Navzdol sva smučala čez Jame.

Vreme je bilo sončno, zato pa je bil sneg južen. Snežna podlaga pa je trda.

18.03.2001: Viševnik

Z Viševnika sva smučala po grapi, ki pripelje direktno na Zlate Vode. Sneg je bil v grapi gnil in težak za smučanje. Nižje je bil sneg za smučanje malo boljši. Na spodnjem smučišču je sneg skorajda že pobralo, kljub temu pa se je za silo še dalo pripeljati do Rudnega polja.

24.03.2001: Vrtača (Osrednja grapa)

Sneg se začne malo pod domom na Zelenici. Pot na Rušje je bila dobro shojena (precej gornikov je odšlo proti Palcu). Sneg je bil precej južen. V grapi je bil sneg sicer malo boljši, vendar pa še vedno južen. Grapa je dobro zalita (nobenega skoka). Smučati se je dalo čisto z vrha. S sten se je vsake toliko posulo malo snega, pri samem smučanju pa se sneg pod smučmi ni pretirano prožil.

Na Begunjščici (Osrednja grapa) je bilo kar nekaj turnih smučarjev. Razmere za smučanje so tu izgledale boljše (sneg je bil manj južen).

25.03.2001: Kotovo sedlo

Sneg je prav lepo južen. Na smučišču so skoraj od roba do roba ostanki nesmučljive plazovine. V stenah vseskozi poka in plazi. V Jalovčevem ozebniku so bile stopinje (menda so ga smučali v soboto). Ko sva se ravno odločala, ali naj grava v ozebnik, je močno počilo in iz sten tik pred vstopom v ozebnik se je usul plaz skal in najina pot je kar sama od sebe zavila desno proti Kotovem sedlu, kjer pa je bil sneg obupno južen (+ megla, + veter).

Smuka je bila slaba, dalo pa se je prismučati (z vmesnimi prekinitvami) do koče v Tamarju.

Če bi bilo vreme lepo in sneg res super, bi človek pričakoval lep obisk, danes pa so bile razmere malo slabše in je bilo "samo" 41 turnih smučarjev (večina Italijanov).

P.S. Ni nama čisto jasno, kako je s popolno cestno zaporo Planica - Tamar, če je mimo uspelo pripeljati 12 avtomobilom, zakopal pa je trinajsti (oskrbnikov džip).

P.P.S. Za popoln zaključek ture naju je na poti od Tamarja do Planice še napral dež :-(

31.03.2001: Kredarica

Na vrhu (kakih 300 višinskih metrov) je sneg za smučanje dober. Žal pa je bila ravno tu tudi najbolj gosta megla. Nižje je sneg vedno bolj južen in težak za smučanje. Prismučati se je dalo približno do višine 1300.

Pot je kar dobro shojena.

01.04.2001: Velika Mojstrovka

Avtocesta na Malo Mojstrovko je bila prvovrstno shojena. S sedla sva nato zgazila pot na Veliko Mojstrovko (vmes sta dve lažji opasti). Po tej poti sva tudi smučala. Smučarija direktno na sedlo je bila odlična (sneg je bil za smučanje lahek in čisto nič južen). Tudi sneg v dolini med Mojstrovkama je bil za smučanje zelo dober.

Z Grebenca sva odsmučala na Plaz.

Nato sva se odpravila še v Pripravniško grapo, kamor je vodila zelo lepo shojena pot (smučali so tudi po Butinarjevi grapi). V grapi se izmenjujeta trd in mehek sneg (cepin in dereze). Smučanje ni bilo pretežko.

Konec dneva je bil Plaz čisto zvožen.

07.04.2001: Mala Mojstrovka

Vreme je bilo slabo (megla, veter, sneg) in tudi sneg za smučanje je bil bolj slab (ostanki plazov, kloža, sneg se močno prijemlje na smuči). Ko sva prismučala z Male Mojstrovke na Plaz, sva šla pogledat še v Butinarjevo grapo (dva sta jo zjutraj že presmučala). Midva sva se povzpela do skalnega skoka. V grapi je bil sneg za smučanje zelo dober.

Ob enih je na Vršiču že močno snežilo.

08.04.2001: Nad Šitom glava

Snega je namedlo okoli 20cm. Ob petih popoldne je bilo vreme lepo (sonce se je ravno spuščalo za Mojstrovko). Tudi gaz je bila že shojena.

Sneg je bil za smučanje dober.

Nedotaknjena belina Mojstrovke še čaka na smučarje.

14.04.2001: Na pobočjih Mojstrovke

Za ogrevanje sva se povzpela na Malo Mojstrovko. Sneg je bil precej trd. Prečila sva do sedla (kloža), nato pa smučala po dolini med Mojstrovkama (kar v redu). Na Grebencu je za nekaj metrov potrebno sneti smuči.

S Plazu sva se odpravila v Zupančičevo smer. Do odcepa v Pripravniško grapo se nama je pri hoji predirala kloža. Grapa, ki vodi na snežišče, je bila precej trda. Na snežišču pa je bila spet kloža, ki se je pri hoji predirala (pri smučanju pa ne). Po strmem smučišču proti vrhu je bil sneg zopet trd. Izhod Zupančičeve smeri na Mojstrovko je preprečevala velika opast. Odsmučala sva po smeri pristopa.

Marko je šel nato smučat še Pripravniško grapo. Do vstopa v grapo je bil sneg mehek, v sami grapi pa se menjata mehek in trd sneg.

15.04.2001: Sovatna - Stenarska vratca

Na vrhu Bukovja (1400 m) se začne sneg, megla pa se je začela na 2000 m. Prvotno sva imela v načrtu Stenar, zaradi goste megle pa sva se odločila za Stenarska vratca. Nekaj nad višino, kjer pot preči proti Stenarju, sva prišla v ozko in precej strmo grapo (nad 45°). Približno na višini 2350 - 2400 sva se ustavila. Kasneje, ko sva se spustila do Dovških vrat (nekoliko se je zjasnilo), sva ugotovila, da sva šla preveč desno.

Za smučanje je bilo prvih 100 m fantastičnih (suh in mehek sneg), nižje pa so se menjali kloža, utrjen in mehak sneg. Pod skokom pa so bili zoprni ostanki plazovine. Mimo bivaka sva odsmučala pod triglavsko steno. Snežna odeja je bila lepo utrjena, vendar sva kmalu zasmučala na ostanke ogromne plazovine. Smuka je bila od tu naprej skoraj nemogoča. Jezik plazovine sega približno do 1150 m.

16.04.2001: Mali Draški vrh

Z Rudnega polja sva se vzpela na Viševnik. Sneg primeren za brezskrbno smučanje se prične na Zlatih vodah. Podlaga je utrjena, na njej pa je bilo 5-10cm novozapadlega pršiča.

Z Viševnika sva odsmučala proti Srenjskemu prevalu, od tam pa z derezami in cepinom na Mali Draški vrh. Na zelo trdi podlagi je bilo do 10cm puhca, tako da je bila smuka z vrha odlična. S Srenjskega prevala sva nadaljevala proti V in Viševnik zaobšla na njegovi S strani. Tu je treba paziti na precejšnje luknje (vsaj dve). Marko je prvo spregledal in se v trenutku znašel dva metra nižje. Druga luknja pa je bila še precej globlja. Smučala sva do 1600 m. Razmere za smučanje so bile naravnost božanske (malokrat so take). Po precej gostem gozdu sva nato prečila v desno in na smučišče prišla na spodnjem koncu zgornje vlečnice.

21.04.2001: Viševnik

Snega je veliko. Pokljuka je zasnežena. Na vrhu Viševnika je snega malo manj (spihan). Z Viševnika sva odsmučala na Srenjski preval. Na V strani prevala je snega precej več (ogromno). Zaradi nevarnosti plazu se nisva povzpela na M. Draški vrh. Vrnila sva se na Viševnik in odsmučala vse do avta. Smučarija je bila zelo dobra.

22.04.2001: Mali Draški vrh

Že včeraj naju je mikal vzpon na Mali Draški vrh, zato sva ponovila turo na Viševnik in naprej do Srenjskega prevala. Na sedlu je sneg napihan, 10 metrov višje pa je novega snega manj (spihan). Zadnjih 30 metrov pod vrhom pa je količina novega snega spet večja. Pri smučanju je plazilo pod smučmi, vendar ne preveč.

Sneg je bil danes bolj moker in težak kot včeraj, tako da je bila današnja smuka nekaj slabša.

27.04.2001: Storžič (Peto žrelo)

Sneg je bil zjutraj najbrž zelo dober. Žal sva bila precej pozna, tako da je bil sneg od sonca že precej načet.

Z vrha sva se odpeljala ob 13:30. Sneg je pod smučmi plazil (vrhnja plast) in je bil tam, kjer ga je obdelal sonce, precej mehek, drugje je bil kar v redu. Prismučala sva do približno 1500 m. Snega v Petem žrelu je veliko.

Ko sva lezla navzgor, sva srečala bordarja (z vrha se je spustil dobro uro pred nama), ki je imel nekaj boljši sneg kot midva.

28.04.2001: Storžič (Peto žrelo & Zahodna grapa)

Danes sva ponovno odšla na Storžič, le da sva bila tokrat bolj zgodna. Z vrha sva odsmučala v Peto žrelo ob 10:40. V samem žrelu je bil sneg še precej trd. Ker je bilo žrelo precej razrito (smučine, stopinje), je bilo smučanje po trdih grbinah in luknjah precej premetavajoče.

Ker je bil sneg v izteku žrela še trd, sva se odločila za še en vzpon na Storžič. Z vrha (ob 12:20) sva odsmučala v Zahodno grapo. Zgornji del grape je bil za smučanje odličen, spodaj pa gnil. Prismučala sva skoraj do Pl. Javornik (1450 m). Peš sestop preko Poljane do doma pod Storžičem je trajal 1 uro.

Glede na kakovost snega bi morala najprej smučati Z grapo, nato pa Peto žrelo.

29.04.2001: Za Cmirom - Begunjski vrh

Malo po 9. uri je bila na levi (vzhodni) strani krnice pod Cmirom trda kloža, ki se je pri hoji predirala, smučarja pa bi nosila. Vzpon iz Begunjskih vratc na Begunjski vrh je potekal po zelo mokrem predirajočem se snegu.

Malo po 13. uri sva začela s smučanjem z Begunjskega vrha. Do Begunjskih vratc čofta, nato približno do višine 2000 dober sneg (smučala sva tik pod Vrbanovimi špicami, kjer je bila še senca), sledil pa je gnilec do višine 1350.

01.05.2001: Begunjščica

Na Begunjščico sva se vzpela po Osrednji grapi. Sneg je bil ob 9. uri že južen, razen vrhnjih 150 metrov v direktnem izhodu grape na greben.

Najprej sva odsmučala na Smokuški plaz, kamor so ravnokar posvetili prvi sončni žarki. Prvih 200 metrov je bilo za smučanje kar v redu. Kmalu zatem sva se vrnila nazaj na Begunjščico. Odsmučala sva po Osrednji grapi navzdol. Direktni izhod grape na greben je bil še vedno trd. Nižje na širokem snežišču je bil sneg južen, kljub temu pa je bila smučarija v redu. Prismučati se da do 1400 m.

Spotoma sva presmučala še dve kratki in bolj strmi grapi (50°), kamor sonce še ni posvetilo, vendar je bil v obeh gnilec.

02.05.2001: Stenar (skozi Stenarska vratca)

Pot je shojena od Vrat do vrha Stenarja. Pod Stenarskimi vratci (severna stran) je bilo trdo (cepin), skoka ni nobenega - vse je lepo zalito. Prečka na Stenar je bila trda. Potrebovala sva še dereze.

Z vrha sva štartala ob 11:10. Do prečke je bila smučarija zelo dobra, prečka se je že zmehčala. Optimalen čas za začetek smučanja je bil slabe pol ure prej. Strmina pod vratci je bila na pol v soncu, tako da si lahko izbiral, ali boš smučal po zmehčanem ali trdem snegu. Dober sneg se je nadaljeval še do višine 2100, naprej je bil gnilec, po katerem pa se je dalo še dobro smučati. Prismučala sva do 1450 m.

Plazovina, o kateri je pisal že Igor Jenčič, je zares ogromna in je naredila cel masaker med drevjem. Treba si je zapomniti, kje je izhod iz plazovine na pot (pri podrti smreki).

Priporočava!

05.-06.05.2001: Dovški Križ (Jugova grapa)

V soboto zvečer, ko je dež v Martuljku ravno pojenjal (ob pol šestih), sva se odpravila do bivaka Za Akom. Vreme se je počasi popravilo in ob zahodu je bilo že precej jasno. Ponoči se je luna prav lepo videla in tudi napoved (prek mobitela) je bila, da bo zjutraj jasno...

Ponoči je začelo lepo počasi kapljati, proti jutru pa je vedno bolj scalo. Ponehalo je malo po sedmi uri zjutraj. Kjub slabemu vremenskemu izgledu sva se odpravila proti Jugovi grapi. Sneg je bil gnil od Aka pa vse do vrha grape. (Gaženje po mokrem predirajočem se snegu ni prav nobeno veselje.) Na vrhu Jugove grape (2 metra pod grebenom) sva po diagonalni zasneženi prečki izplezala iz grape in naprej po grebenu na vrh Dovškega Križa.

Smučala sva z vrha Dovškega Križa po smeri pristopa. Smučanje do Jugove grape ni bilo pretežko (lažje kot sama grapa). Sneg v grapi je bil za smučanje zelo težak (padci res niso bili prav nič nevarni, zato pa toliko bolj mokri). Od izteka Jugove grape pa do Treh macesnov je bil sneg bolj predelan in je bila smuka dobra. Pod Tremi macesni je bilo nekaj plazovine in precej predirajočega se mokrega snega. Naprej do Aka pa je bila smuka spet dobra. Prismučati se da skoraj do potke, ki z ravnice pripelje do bivaka.

V Jugovi grapi naju je obstreljevalo babje pšeno. Megla je bila tako gosta, da sva s težavo našla gornji (tam kjer se grapa zoži) del grape, vstop v samo grapo pa je bil nasploh eno samo tipanje. Pri smučanju je malo deževalo. Peš sestop z Aka pa je bil dopolnjen z nalivom.

Snega je nad Tremi macesni ogromno. Vstop v Jugovo grapo lahko izbiramo po več variantah (skalni skok, ki običajno zapira iztek grape, je bil skoraj ves pod snegom). Izhod grape je širok in lepo zalit, tudi nadaljevanje do vrha Dovškega Križa je lepo zasneženo.

12.05.2001: Stenar

Na Stenar sva se povzpela skozi Stenarska vratca. Strnjena snežna odeja se je pričela nad slapom (okrog 1550 m). Sneg je bil spodaj južen, vendar dobro utrjen, z višino pa je bil vedno mehkejši.

Z vrha sva odsmučala v Sovatno. Do Stenarskih vratc je bila kloža, nižje pa gnil sneg. Do skoka je snega še dovolj, niže pa ga hitro zmanjkuje. Do bivaka pod Luknjo sva morala kar nekajkrat sneti smuči. Med snegom je tudi veliko kamenja. Po plazovini pod Luknjo sva prismučala do višine 1150.

Smučarija je bila eno samo razočaranje. Za prvomajske praznike so bile snežne razmere (kljub višji temperaturi) neprimerno boljše. Smučanje skozi Stenarska vratca bi bilo boljše, zato pa krajše. Smučarija skozi Sovatno se ne izpalča več in je tudi ne priporočava.

13.05.2001: Grintovec (v Dolce)

Izhodišče ture je bil Suhadolnik. Prismučati se da do Spodnjih Jam. Sneg je lepo predelan in kompakten in za smučarijo zelo dober.

Midva sva se z vrha Grintovca (malo čez 10:00) zapeljala na S stran. V planu sva imela smučanje na Zgornje Dolce (v okviru letne poti). Kakih 50m pod vrhom sva morala za 5m sneti smuči in sestopiti mimo jeklenic (kar nama je vzelo kar precej časa). Nato je sledila odlična (ne odlična, fantastična) smučarija proti Dolški škrbini. (Sneg je zglajen z ravnilom, trd, ne leden, in pod robniki prav lepo praska.) Žal prečka čez greben na Zgornje Dolce ni bila zasnežena. Povzpela sva se kakih 150m nazaj proti Grintovcu (do dobrih 50m pod vrhom) in po ozkem žlebu odsmučala direktno na Zgornje Dolce. Smučanje je precej motila globoka drča. V Dolcih je bil sneg že nekoliko zmehčan, a še vedno primeren za dobro smuko, ki se je končala na Spodnjih Dolcih.

Sestop skozi Grdi Graben je bil hudo siten.

Pod Dolško škrbino sva srečala dva smučarja, ki sta pohvalila smuko s Kočne.

19.05.2001: Koroška Rinka - Turski žleb

Strnjena snežna odeja se prične na višini 1450 metrov (na odcepu za Savinjsko sedlo). Stopinje proti Turskemu žlebu so bile dobro shojene. Proti vrhu Turskega žleba je postajal sneg vedno bolj trd (cepin in dereze so nujne!). Sam izstop iz žlebu (približno zadnjih 10 metrov) je bil čisto leden. Imela sva kar probleme, da sva izplezala.

Z vrha Koroške Rinke sva začela smučati ob 12. uri. Smuka z vrha do žlebu je bila dobra, v žlebu pa je smučanje oviralo kamenje, skrito pod snegom. Pod žlebom je bil sneg gnil. Z agresivnim smučanjem (ala Mario Matt) se je dalo čisto v redu zavijati. Prismučala sva do 1450 m.

Ponoči je zapadlo nekaj snega, vendar je razporejen zelo neenakomerno (veter ga je spihal v zamete).

Parkirnina je 800 SIT.

20.05.2001: Veliki Ozebnik (skozi Jalovčev ozebnik)

Sneg se prične nekaj nad gozdom. Stopinje do vrha Jalovčevega ozebnika so bile lepo shojene. Sneg v senci (do in večji del ozebnika) je bil trd, na soncu (spodnji del ozebnika) pa mehek. Na vrhu ozebnika sva bila nekaj pred 10:00.

V načrtu sva imela, da si pobliže ogledava možnosti za smučanje z vrha Jalovca. Žal je snega na vrhu Jalovca že precej zmanjkalo, tako da o kakšni smučariji ni bilo govora.

Toliko lepše pa je izgledala lepo zalita strmina Velikega Ozebnika (2480m)(Izgledalo je hudo strmo). Snežne razmere so bile odlične, tako da se je Marko (za njim pa še trije smučarji: med njimi tudi smučarka) odločil, da bo poskusil smučati čim višje z Velikega Ozebnika.

Sneg do vrha je bil mehak, strmina pa manjša kot je izgledalo od daleč (tako je poročal Marko). Z vrha Velikega Ozebnika so odsmučali (vsi so smučali prav z vrha) nekaj pred 11:00.

Smučanje je (nisem 100%) ocenjeno s V. težavnostno stopnjo, v trenutnih razmerah pa je najbrž za stopnjo lažje.

V Jalovčevem ozebniku je bilo še trdo, smučanje pa je oviralo kamenje v snegu. Po sredi ozebnika je tudi večja drča. Pod ozebnikom je bila boljša smučarija na soncu (v seni je bila skorjica). Prismučala sva do gozda.

26.05.2001: Za Akom - Kačji jezik

Stopinje v Kačji jezik (V-, zgoraj 150m S5+, 400m) so bile shojene (Pod Oltarjem sva srečala dva smučarja, ki sta ravno presmučala Kačji jezik.), tako da nisva bila preveč v dvomih kam naprej. Kačji jezik je bil lepo zalit, sneg je bil mehek, pri vstopu v težji del je bila napoka.

Z vrha Kačjega jezika (sedlo med V.Oltarjem in V.Ponco) sva odsmučala ob 12:15. Bila sva kar pozna, saj je sneg med smučanjem precej plazil. Drugače pa so bile snežne razmere dobre.

Do Treh macesnov je bil sneg za smučanje kar v redu (ni bil razbit: malo ostankov plazovine in le manjše drče (jarki)). Prečka pod Tremi macesni je kopna. Marko je zato smučal po grapi tik ob Široki Peči, kjer se je dalo neprekinjeno smučati (preskočiti je bilo treba tri snežne napoke, za smuči pa je bila velika količina kamenja med snegom pregroba). Pod Tremi macesni je sneg zmeraj bolj razbit (ostanki plazovine), tudi kamenja je v snegu dovolj. Malo pred ravnico Za Akom je potrebno sneti smuči (dobrih 100m), nato se po plazovini presmuča do polovice ravnice.

27.05.2001: Mangart (čez Plazje)

S turo sva začela s parkirišča pri gornjem Belopeškem jezeru. Sneg na Plazju je bil zelo kompakten. S prevala Čez Jezik sva nadaljevala proti Mangrtu. Pot je bila shojena, sneg pa odjenjan. Pri zadnji prečki proti rami Mangarta je bila nevarnost proženja ogromne opasti, ki se je bočila malo pod vrhom, na S strani Mangarta. V času, ko sva bila v bližini, sta se dvakrat odlomila dela opasti. Ena je oplazila mene (navzgor grede), ena pa Italijana pri peš sestopu.

Smuči sem pustila na rami, dobrih 50m pod vrhom. Po ozki grapci in bolj položnim vršnim delom sva ob 12. uri pristopila na vrh. Marko je odsmučal z vrha, vendar je moral za nekaj metrov sneti smuči (kopen izhod grapce). Sneg je pri smučanju močno plazil (na samem vrhu je Marko sprožil večji plaz). Nižje se bile razmere zmeraj boljše, od okoli 2400 navzdol pa je plazilo le minimalno. Tu je bila smuka odlična (težavnost spusta je po literaturi IV+).

Po Plazju so bile snežne razmere prav tako odlične (sneg je bil lepo zglajen (pri nas je sneg večinoma precej razbit: plazovina, drče ...) in ravno prav odjenjan). Trikrat sva morala sneti smuči, prismučala pa sva do 1300m.

02.06.2001: Mali Kup

V načrtu sva imela smučanje z Jezerske Kočne po Povnovi dolini. Malo naju je skrbel vhod v Povnovo dolino, vendar je vodnik Strme smučine zelo kratek in preprost: "Vstopimo desno od vpadnice grape in levo v grapo ter po njej na vrh.". Sliši se hudo enostavno. Stvar je pa taka, da vhoda nisva našla.

To, da se da splezati v Povnovo - OK. Ampak treba je misliti na peš sestop, s smučmi na nahrbtniku. V Povnovo sva poskušala priti po več (petih) različnih smereh, vendar so bili povsod prrroblemi. Če bi bil sneg, bi bil vstop najbrž lahek, kako pa je v kopnem?

Sprijaznila sva se s stanjem in se povzpela desno od Malega Kupa. Smučanja sva imela za dobrih 200m.

Če kdo pozna manj zahteven (uraden) dostop do Povnove doline (v kopnem), naj prosim pošlje odgovor na diskusijo ali pa na moj e-naslov. Hvala.

06.06.2001: Triglav - Za Cmirom

Štartala sva zjutraj v Vratih. Strnjena snežna odeja se prične na višini 1800. Vzpenjala sva se po levi strani krnice Za Cmirom. S Staničeve koče sva jo direktno mahnila na triglavski ledenik, nato pa se po SV steni povzpela na sedlo desno od Malega Triglava. Vstop z ledenika v najožji del stene je bil precej siten, ker je polno jarkov. V najožjem delu je snežna odeja široka 4 metre, vendar je tam žal tudi večji jarek, tako da prostora ni veliko. Prečenje do sedla so ravno tako prekinjali številni večji jarki (na desni strani stene). Prečenje je bilo naporno, ker je bilo cepin potrebno močno zapikovati (trda podlaga pod namočenim snegom), pa še dereze je malo spodnašalo. S sedla sva se po kopnem grebenu povzpela še na vrh Triglava.

Na sedlu sva si nataknila smuči in začela s prečenjem. Sprva ni bilo težav, sledilo pa je zoprno prečenje jarkov. V strmem (ozkem) delu je bilo ravno tako treba paziti na jarke. Tu je bilo smučanje precej zahtevno. Nadaljevala sva proti Staničevi koči. Menjavala sta se star in nov sneg (nov sneg je hudo počasen). Z Begunjskih vratc se je dalo z eno prekinitvijo prismučati do 1800 metrov. Če se malo posiliš in sestopiš 100 metrov, lahko smučaš še kakih 60 metrov.

Za Cmirom približno na višni 1600 sva našla elanovo smučko comprex R z vezmi diamir fritchi titanal II. Lastnik jo dobi v Aljaževem domu v Vratih.

09.06.2001: Plazje

Danes sva bila ob 9-tih na vrhu Plazja. Po Plazju se je vzpenjal še en smučar.

Na vrhu je bila taka megla, da se ni videlo nič (kakih 20 metrov, v smeri Mangrta pa še manj). Pihalo je kar precej in na trenutke je tudi deževalo. Mislim, da so vremenarji za danes napovedali precej lepše vreme. Ker ni kazalo na izboljšanje vremena, sva obrnila (pri avtu nama je bilo potem malo žal) in odsmučala nazaj.

Razmere za smučanje so bile (glede na dva tedna nazaj) precej slabše. Kamenja je precej več, tudi sneg je bil za smučanje slabši. Kopnih odstavkov je več in so nekaj daljši, prismučati se pa res da do gozda (slabih 1400m). Vse skupaj je bilo po najinem mnenju slabo in se ne izplača več (razen seveda v kombinaciji z Mangrtom).

Ima kdo informacije glede mangrtske ceste. Je že kaj sanirana? Kako je kaj s prevoznostjo (do Mangrtske koče?).

16.06.2001: Mangart

Napovedano je bilo lepo vreme, zato sva se še enkrat odpravila na Mangart. S turo sva tudi tokrat začela pri Belopeških jezerih. Na vrhu Plazja je močno pihalo, 200m višje proti Mangartu pa sva prišla v precej temen oblak (videlo se je dobrih 20m). Ker sva pot poznala od zadnjič, ni bilo večjega problema. (Marko najde vse, pa če se čisto nič ne vidi.) Meglo sva imela do vrha.

Smuči sva pustila na rami (nekaj čez 2600m), saj je nad grapco, ki omogoči dostop do vršne kupole, kopno. Na vrhu je bil zopet sneg, ga je pa od zadnjič (3 tedne nazaj) zmanjkalo za slaba dva metra (pri križu).

Sneg je pri smučanju zgoraj precej plazil, nižje (2500m) je bila pa smučarija prav dobra. Na najožjem delu (pod to ožino se teren počasi položi) je bilo nekaj ledu, nižje doli sva prečila en jarek, prismučala sva do Mangartske ceste, kjer sva srečala kolesarja.

Po Plazju so bile snežne razmere dobre. Dvakrat sva za nekaj metrov snela smuči in prismučala do 1600m. Do tu je bilo v snegu zelo malo kamenja in smučarija nasploh dobra. Če bi forsirala s smučanjem, bi se lahko prismučala do 1400m (trikrat bi bilo potrebno sneti smuči, v snegu pa je bilo kar precej kamenja).

Ko sva smuči premeščala (okoli enih) z nog na nahrbtnik, se je čudežno zjasnilo. Z jezera sva tako občudovala pogled na povsem jasen Mangart.

So pa vremenarji rekli, da bo zjutraj jasno, popoldne pa pooblačitve in krajevne nevihte...

arhiv turnih smukov