ŠUSS 5.4, december 2008Kakšno začetnico naj ima BLUETOOTH Amra Halilović, Rok Žaucer in Franc Marušič Ključne besede: slovenščina, URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000488.html] Ali se prav piše 'Bluetooth' ali 'bluetooth'?Gre za sistem povezovanja med raznimi mobilnimi in nemobilnimi napravami (mobilni telefoni, mobilne slušalke, računalniki, notesniki), ki postaja vse bolj razširjen in popularen. Gre za sistem, nad katerim ima patent neprofitna organizacija, ki združuje več subjektov in ki se imenuje Bluetooth SIG. Problem vidim v tem, da je Bluetooth v bistvu ime proizvoda (kava Loka, šampon Recept, brezžični standard Bluetooth), ki pa je postal (sicer edino, a vseeno) splošno sredstvo mobilnega komuniciranja (podobno kot kolodont, ki je bilo nekoč menda ime za zobno pasto enega proizvajalca (Kolodont), a potem postalo sinonim za vse zobne paste različnih proizvajalcev (kolodont). Ali pa denimo Sonyjev Walkman, ki je kaj kmalu postal skupno ime več različnih proizvajalcev po Sonyju 'pokopiranih' naprav, torej walkman), kar bi se po moji logiki lahko pisalo z malo začetnico. Še posebej zato, ker obstaja več vrst tega standarda, npr. Bluetooth 1.1, Bluetooth 1.2, Bluetooth 2.0, vendar pisci člankov o tej tehnologiji kajpak uporabljamo skupno besedo Bluetooth/bluetooth. Kot zanimivost: Bluetooth je dobil ime po danskem kralju, ki je živel v začetku prejšnjega tisočletja... Žal vam dokončnega odgovora ne morem dati (ga pač ni). O vašem konkretnem vprašanju (se pravi 'Bluetooth' ali 'bluetooth') je v literaturi (logično) napisanega zelo malo. V Pravopisu iz leta 2001 o tem ne piše ničesar oziroma Pravopis tega gesla ne vsebuje, v slovarju tujk iz leta 2002 tega gesla ravno tako ni, kar je seveda razumljivo, saj se je B/bluetooth začel uveljavljati kasneje, okrog leta 2003, 2004. Na spletnih straneh Fide Plus, korpusa Nova beseda, ter na spletu nasploh je razmerje med uporabo velike in male začetnice za 'B/bluetooth' približno ena : ena (obe začetnici sta uporabljeni približno enako pogosto). S pogostostjo enega ali drugega si pač ne moremo pomagati, pa tudi sicer bi za pravo statistiko morali pogledati, kako je bila beseda 'B/bluetooth' vsakič posebej uporabljena (kakor bomo videli je pomembno, ali je bil z njo mišljen konkretni standard ali katerikoli brezžični standard oziroma karkoli povezanega s tem standardom). Predstavila vam bom nekaj relevantnih pravopisnih vodil. 'Slovenski pravopis' (SP 2001) v poglavju o stvarnih imenih pravi, da se ta zapisujejo z veliko začetnico. Med stvarna imena pa prišteva za nas zanimiva imena stvaritev, imena organizacij in imenovalne prilastke k vrstnim imenom tehničnih izdelkov in trgovskih znamk (sem spadajo vaši primeri 'kava Loka', 'šampon Recept' itd.). Kakor ste opisali že sami, vsekakor lahko najdemo razlago, po kateri bi 'B/bluetooth' pisali z veliko začetnico. Je ime nekega standarda, torej neke vrste izdelka, konec koncev bi lahko rekli, da je to neke vrste stvaritev (podobno kot bi izumi lahko bili primerljivi z naslovi knjig). Če že ne bi pristali pri tem, da gre za stvaritev, bi lahko rekli, da gre za ime izdelka in bi se vsaj kot prilastek lahko pisal z veliko, torej 'brezžični standard Bluetooth'. Ugovor bi bil, da to dejansko ni izdelek za široko potrošnjo, saj ga ne kupujemo posebej, temveč vedno pride skupaj s telefonom oz. različnimi aparaturami. Vsekakor pa tak standard je neke vrste izdelek in je vsaj do neke mere gotovo primerljiv s primeri tipa 'šampon Dan na dan' itd. Po drugi strani pišemo z malo začetnico stvarna občna imena, ko ne poimenujejo nekega konkretnega nanosnika. Primer vezan na industrijske izdelke je recimo omenjeni kalodont (Mimogrede: vira mi sicer ta trenutek ni uspelo najti, vendar imam v spominu, da je bilo ime zobne paste 'Kalodont' in ne 'Kolodont', četudi, moram priznati, da tudi sam uporabljam obliko 'kolodont'. Preveril sem še pogostnost in četudi je 'kalodont' res precej pogosteje rabljena različica, vsekakor obstaja tudi 'kolodont'.). Po tej logiki, bi 'B/bluetooth' lahko pisali z malo, čim s tem ne bi več poimenovali konkretnega standarda temveč nekaj, kar je s tem standardom povezano oz. čemur je ta standard posodil naziv (recimo: 'Telefon ima tudi bluetooth' napram 'Ta telefon podpira standard Bluetooth'). Glede na omenjeni točki iz pravopisa lahko torej zaključimo, da je pravilno uporabljati tako 'Bluetooth' kot 'bluetooth', da pa je pravilnost vezana na kontekst. Vprašanje je namreč ali imamo v mislih konkreten brezžični standard ali pa to poimenovanje uporabljamo kot vrstno oznako za brezžični standard ali za nek del telefona (del strojne ali programske opreme telefona), ki uporabo tega standarda omogoča ali kaj temu podobnega. Vendar se to ne zdi ravno najboljši odgovor. 'Bluetooth' verjetno še nima pomena kateregakoli brezžičnega standarda (predvidevam, da jih je več), torej ta možnost za zapis male začetnice verjetno odpade. Po drugi strani tudi ob pravem lastnoimenskem poimenovanju velika začetnica ni povsem samoumevna. Verjetno se bodo tudi drugi uporabniki podobno spraševali, ali ne bi morda tega imena konkretnega standarda raje zapisovali z malo začetnico (sodeč po zadetkih na spletu je to vsekakor realnost). Morda imena standardov še vedno ne dojemamo kot prava imena, ali pa je morda B/bluetooth res že tako razširjen standard, da je postal takorekoč edini in da je njegovo ime sopomensko brezžičnosti. Tega ne vemo. Takšne standarde bi po eni strani lahko primerjali z imeni jezikov, ki se po pravopisu pišejo z malo začetnico, po drugi strani so to avtorska dela. Očitno je to eno od področij, ki v Pravopisu pač niso dokončno rešena, no, ko se je Pravopis pisal, imena standardov pač niso predstavljala pomembnega dela jezika. Omenjena je bila podobnost med standardi in jeziki. Zdi se namreč, da je standard prenosa podatkov soroden računalniškim jezikom. Žal si s to paralelo ne moremo prav dosti pomagati, saj ni povsem jasno, kako bi pisali imena računalniških jezikov ('Java' ali 'java', 'Pascal' ali 'pascal', 'Perl' ali 'perl', 'Fortran' ali 'fortran'). Pravopis sicer določa, da so imena jezikov zapisana z malo začetnico, vendar so v slovarskem delu pravopisa navedeni (seveda) le človeški jeziki. Računalniški jeziki imajo svojega avtorja in so po tej logiki avtorsko delo, tako kot kakšno literarno delo. (Na podoben način je sicer avtorski tudi esperanto, ki pa ga nimamo težave zapisati z malo začetnico.) Računalniški jeziki se po drugi strani venomer spreminjajo, imajo več različic, in z imenom JAVA ne imenujemo enega samega jezika ampak verjetno množico verzij (oziroma zadnjo verzijo) in dialektov (oziroma "osrednji" jezik), kar zadevo vsekakor dela podobno človeškim jezikom.
Raba velike začetnice je tudi pri računalniških jezikih neustaljena.
Tako recimo na isti strani v Wikipediji, kjer je opisan računalniški
jezik JAVA, najdemo tako zapis 'Java', kot 'java'
(http://sl.wikipedia.org/wiki/Programski_jezik_Java). To je verjetno
posledica različnega avtorstva posamičnih gesel (pač nekomu se je
zdelo pravilneje pisati z malo, drugemu z veliko začetnico). Tudi
drugje po spletu najdemo strani, ki razlagajo programski jezik,
uporabljajo pa različne začetnice (torej so avtorji strani vsekakor
strokovnjaki za ta jezik, mala oz. velika začetnica pa se jim verjetno
ni zapisala brez razmisleka). Recimo: Pri računalniških jezikih se zdi čisto zaradi vzporednice s človeškimi jeziki sledeč Pravopisu pravilneje uporabljati malo začetnico, vendar ponovno, to nikakor ne pomeni, da je raba velike začetnice nesprejemljiva, saj tudi vzporednica med človeškimi in računalniškimi jeziki ne vzdrži. Računalniški jezik je vedno vezan na nek program, ki bo računalniški jezik prevedel oz. interpretiral, da ga bo računalnik lahko "razumel" (compile). Ime računalniškega programa se nam zdi bolj očitno nekaj, kar si zasluži veliko začetnico, saj male začetnice za Word ne bomo našli skoraj nikjer, medtem ko se 'skype' verjetno že uporablja s pomenom kateregakoli programa za računalniško telefonijo (in ima tudi že svoj glagol 'skajpati' itd.). Tu je zopet nekaj specifike, saj marsikakšen program uporablja tudi način zapisa za lastno identifikacijo (LaTeX, KaZaA, BesAna itd.), kar vsekakor vpliva tudi na velikost začetnice. No, če ime prevajalnika pišemo z veliko, nas to napeljuje, da bi tudi ime jezika pisali z veliko začetnico. Po drugi strani bi ravno z začetnico lahko jasno ločili med prevajalnikom in jezikom. Podobno ločnico med prevajalnikom in jezikom najdemo tudi pri vašem primeru, le da bi tu šla smiselna uporaba začetnice v drugi smeri. 'Bluetooth' namreč poimenuje tako sam standard, kot tudi programsko ali strojno opremo telefona oziroma neke druge aparature, ki tak standard podpira. Prodajalca namreč lahko vprašamo 'Ali ima ta telefon bluetooth?', kjer je uporaba male začetnice smiselna, saj ne govorimo o nečem z lastnim imenom 'Bluetooth', temveč le o nekem delu telefona, ki naj bi ta brezžični standard podpiral. Vprašali bi namreč lahko tudi: 'Ali ta telefon (oziroma njegovi sestavni deli) podpira brezžični standard Bluetooth?' (Ali ima ta telefon vse potrebne sestavnike, ki mu omogočajo, da uporablja Bluetooth?), kjer je velika začetnica smiselna, saj je dejansko govora o nekem konkretnem proizvodu. Naj ponovim, da je zelo očitno pravilno oboje, tako 'bluetooth', kot 'Bluetooth', da pa je uporaba velike/male začetnice odvisna od konkretne rabe. Velika začetnica se zdi smiselna pri poimenovanju konkretnega standarda, še posebej v zvezah 'brezžični standard Bluetooth', medtem ko je mala začetnica bolj smiselna, če nam 'bluetooth' pomeni nekaj, kar je s samim standardom samo na nek način povezano, se pravi, ko je govora o vrstnem poimenovanju standarda, ko je recimo pomembna samo ena lastnost tega standarda itd., ko govorimo o stvareh, ki uporabo standarda omogočajo itd. S problemi velike in male začetnice smo se ubadali tudi v teh starejših odgovorih: Glej: Vlada. Glej: Študijski predmeti. Glej: Zakoni. Glej: Nadzorni svet. Glej: Coca-cola vs kokakola. (junij 2007) Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici |
© 1998-2008, ŠUSS