ŠUSS 5.3, september 2008Sklanjanje imen 'Luka' in 'Krško' Mateja Žnidarčič, Franc Marušič in Amanda Saksida Ključne besede: slovenščina, sklajnanje imen, sklanjanje, Krško, Luka, gospa URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000481.html] Zanima me, kako je s sklanjanjem imena Luka in Krško v dvojini in množini, ter gospa?Na podobna vprašanja smo nekoč že odgovarjali. Odgovore si lahko preberete tu: Kako se sklanjata 'strojevodja Vanja Lajovic' in 'kolovodja Luka Mrcina'. Sklanjanje moškega imena 'Matija'. Kako se sklanja: 'Miha' in 'Jaša'. Na prvi strani naše domače strani je tudi povezava na Amebisov pregibalnik, ki vam bo avtomatično izpisal celoten sklanjatveni vzorec za vsako besedo, ki vas zanima: Sicer pa lahko na kratko povem, da se ime 'Luka' lahko sklanja po 2. moški sklanjatvi, ki je enaka 1. ženski sklanjatvi (po sklanjatvenem vzorcu 'lipa'), ker se v imenovalniku ednine konča na '-a', v rodilniku ednine pa na končnico '-e' . Lahko pa se sklanja tudi po 1. moški sklanjatvi s sklanjatvenim vzorcem 'korak', ki ima v imenovalniku ednine končnico '-a', v rodilniku ednine pa končnico '-a'. Vendar potem dejansko ne moremo vedeti ali sklanjamo ime 'Luka' ali ime 'Luk'. Seveda tudi sklanjanje po drugi moški sklanjatvi ni brez hib. Po enakem vzorcu se namreč sklanja občno ime 'luka' (z veliko začetnico bi se ta beseda pisala, ko je govora o Luki Koper). Tretja možnost je sklanjanje s podaljševanjem osnove, česar knjižni jezik sicer ne dovoljuje za ime Luka, nikakor pa ne moremo reči, da to ni ena od možnosti oziroma, da tega tudi nihče ne uporablja. Jaz bi ime Luka sklanjala po 2. moški sklanjatvi, torej takole: Na omenjeni Amebisovi strani dobimo tak rezultat (rezultat smo prekopirali iz njihove strani. mešan vrstni red med prvo in drugo moško obliko, je prenešen iz izvirnika): Lastna imena se sicer običajno ne sklanjajo v dvojini in množini, saj z lastnim imenom poimenujemo neko točno določeno osebo, ki je seveda le ena. Lastno ime pa lahko uporabimo tudi za poimenovanje vseh oseb, ki imajo neko ime, v katerem primeru potem uporabimo dvojino oziroma množino. Enako velja za zemljepisno lastno ime 'Krško', v kolikor bomo govorili o več krajih, ki se imenujejo 'Krško', bomo uporabljali dvojino oziroma množino, vendar, če je govor o več osebah z imenom 'Luka' še smiselno, govoriti o več krajih z imenom Krško ni več, 'Krško' je namreč eno samo. Lahko bi sicer govorili o več delih Krškega ali o Krškem v več časovnih obdobjih ... neoziraje se na smiselnost takšnih oblik vaše vprašanje ostane. Ker ime 'Krško' deluje, kot da je narejeno s pomočjo pridevniške končnice '-ski/-ska/-sko', se sklanja po 4. srednji sklanjatvi. Po tej sklanjatvi se sklanjajo samostalniki srednjega spola, ki so dejansko posamostaljeni pridevniki, tipičen primer naj bi bil 'belo, belega'. Napisala sem, da ime deluje, kot da bi bilo pridevnik, saj dejansko ne vem od kod ime 'Krško' izvira oz. ali je 'Krško' res posamostaljeni pridevnik ali ne (kot je recimo 'Krška' v imenu naselja Krška vas, ki se nahaja ob Krki). Ta trenutek je to vprašanje nepomembno. Dejstvo je, da se 'Krško' sklanja kot pridevnik oz. po četrti srednji sklanjatvi. Amebisov pregibalnik nam postreže s tem rezultatom: V tem izpisu sicer manjkata dvojina in množina, ki pa ju ni posebej težko dopolniti: Samostalnik 'gospa' spada v 1. žensko sklanjatev, vendar se sklanja po samosvojem vzorcu. Amebisov pregibalnik poda te oblike: (februar 2007) Odgovor je nastal pri predmetu Jezikovnosvetovalni seminar na Univerzi v Novi Gorici |
© 1998-2008, ŠUSS