ŠUSS 2.4, december 2005O ujemanju sestavljenega osebka Ključne besede: glagolsko ujemanje, sestavljeni osebek, dvojina, slovenščina URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000374.html] Franc Marušič Radio Koper in Primorske novice predstavljata / predstavljajo ... (gre za dve ustanovi)Prosim tudi za razlago odgovora. O nečem podobnem smo nekoč že pisali. Odgovor si lahko preberete tukaj Bolj relevantno pa je vprašanje, ki smo ga prejeli komaj kak teden pred vašim in na katerega smo ravnokar odgovorili. V branje vam za začetek ponujamo omenjeno vprašanje z odgovorom, spodaj, pod citiranim odgovorom, pa se bom bolj podbrobno lotil še vašega problema. ~~~~začetek~citata~~~~ Kateri spol prevladuje, če imamo srednji in ženski sol? Naj najprej opišem problem, kakor ga razumem iz vašega kratkega vprašanja. Ker se glagol praviloma ujema z osebkom v osebi, spolu in številu, se pri sestavljenih osebkih postavi vprašanje, kako določiti njih število in spol. Pri tem, da število načeloma ni problematično (četudi obstajajo tudi tam določeni problemi, ravno včeraj smo dobili vprašanje o nečem podobnem), saj se preprosto sešteje število udeležencev, je spol manj jasno določljiv, če imamo v osebku osebe različnih spolov. Načeloma velja, da je v slovenščini moški spol nezanamovan, kar pomeni, da v kombinaciji moškega spola s kakim drugim spolom, prevlada moški spol. Tako dobimo moški spol v stavkih (1). V obeh primerih se sliši uporaba kateregakoli drugega ujemanja čudna ('*' pred stavkom (oz. delom stavka) pomeni, da stavek ni sprejemljiv, celotna lestvica (ne)sprejemljivosti pa gre takole: brez oznake=OK, '?'=čudno, '??'=zelo čudno, '?*'=bolj ne kot ja, '*'=nesprejeljivo) (1a) Janez in Petra sta prišla na obisk (*sta prišli na obisk) Ko pa v osebku nimamo samostanika moškega spola, se zdi, kot da moški spol ni pomemben, saj lahko prevlada le spol, ki se v osebku nahaja. Torej bi bila izbira lahko le med srednjim in ženskim spolom. V dvojini takšne dileme seveda ni, saj sta ujemanji za srednji in ženski spol enaki. Pa vendar odgovor ni tako preprost. (2) ni najboljši primer, saj je samostalnik srednjega spola obenem tudi oseba ženskega spola, tako da dileme tukaj skoraj ne bi moglo biti, kar se vidi tudi po (2b) (2) Sosedovo dekle in njena prijateljica Petra sta prišli že navsezgodaj Za začetek se splača pogledati kako deluje ujemanje z moškim spolom, se pravi, če skušamo mešan osebek brez moškega spola ujemati z glagolom moškega spola. Vsaj meni se takšno ujemanje v (3b) sliši popolnoma sprejemljivo. Še bolje se mi sliši ujemanje z moškim spolom, če obrnemo vrstni red v osebku, tako da je samostalnik srednjega spola bliže glagolu, kot recimo v (3c). Ne le to, z obrnjenim vrstnim redom, ko je samostalnik ženskega spola oddaljen od glagola, se mi sliši ujemanje ženskega oz. srednjega spola na glagolu rahlo čudno, (3d). (3a) Mesto in država sta se začeli prepirati Mojemu ušesu se zdi ujemanje z moškim spolom mogoče tudi v osebkih sestavljenih iz dveh samostalnikov srednjega spola, kot je to nakazano v (4). Ne le, da je takšno ujemanje mogoče, vsaj meni se zdi primer (4b) (s srednjespolnim ujemanjem) celo slabši od primera (4c) (z moškospolnim ujemanjem). Še večjo razliko v sprejemljivosti pa čutim med primeroma (4d) in (4e). (4a) Dve teleti sta se prepirali med sabo (*sta se prepirala med sabo) Zaključimo torej lahko, da se sestavljeni osebki srednjega spola, drugače kot nesestavljeni dvojinski osebki, (lahko) obnašajo kot osebki moškega spola, se pravi, da jih na glagolu spremlja ujemanje moškega spola. Očitno se ta lastnost samostalnikov srednjega spola prenese tudi na osebke sestavljene iz samostalnika ženskega in moškega spola, kjer je ujemanje z moškim spolom ravno tako lahko sprejemljivo. Tu bi veljalo dodati, da je poleg slovničnega spola pomemben tudi naravni spol, zaradi česar ujemanje moškega spola ni sprejemljivo, ko oba samostalnika označujeta osebo ženskega spola, kot recimo v primeru (5). Kot lahko vidite, je v tem primeru mogoče le ujemanje ženskega spola, neglede na vrstni red znotraj sestavljenega osebka. (5a) *Sosedovo dekle in njena prijateljica Petra sta prišla že navsezgodaj V primerih (3) ste lahko videli, da je v osebkih sestavljenih iz samostalnikov različnih spolov za ujemanje pomemben tudi vrstni red samostanikov, saj se glagol raje ujema z njemu bližjim samostalnikom kot pa s samostalnikom, ki je v sestavljenem osebku prvi oz. nezadnji, če sta v sestavljenem osebku več kot dva samostalnika. Kaj več kot to si ne bi upal reči. Ugotovitve bi se dalo strniti v teh nekaj točk: Kot vidite, je vaše vprašanje precej zahtevno in preprostega odgovora preprosto nima. Upamo, da si boste s tem razvlečenim 'na vaše vprašanje ne vemo pravega odgovora' vseeno lahko pomagali. ~~~~konec~citata~~~~ In sedaj k vašemu problemu. Da se ne bi preveč ponavljal, se bom pri odgovarjanju vašega vprašanja skliceval na citirani odgovor, tako da računam, da ste ga prebrali, četudi v njem ni konkretnega odgovora na vaše vprašanje. Pred odgovorom, naj dodam še to, da bom še naprej govoril o sestavljenih osebkih in samostalnikih takega ali drugačnega spola itd. četudi v vašem primeru nastopata dve imeni (ki pa sta še vedno sestavljeni tudi iz samostalnika). Upam, da bo to stvari vsaj malo olajšalo, medtem ko na sam rezultat ne bi smelo vplivati. Kot rečeno, se glagol oz. povedek v slovenščini ujema z osebkom v spolu, številu in osebi (ujemanje se izraža na različnih delih povedka - na pomožnem glagolu ali na povedkovem določilu). Ker je osebek lahko sestavljen iz večih delov, se postavi vprašanje, s čim naj se glagol ujema, ali le z enim od delov ali s celoto in, če s celoto, kako lahko do lastnosti celotnega osebka sploh pridemo. Ugotovitve zgornjega odgovora se zdijo pravilne, prednost imata moški spol in drugo postavljeni osebek (oziroma, če smo bolj natančni, samostalnik, ki je bližje glagolu), vendar ti dve ugotovitvi ne odgovorita na vaše vprašanje. Težava vašega primera je v tem, da je eden od samostalnikov sestavljenega osebka množinski samostalnik 'novice', za katerega se zdi, da skupaj s še enim samostanikom pač ne more biti del osebka v dvojini. Zato se nam zdi, da dvojine v tem primeru ne moremo uporabiti, a po drugi strani tudi množine ne moremo uporabiti za sestavljeni osebek, ki se nanaša na samo dve entiteti. (6) Radio Koper in Primorske novice predstavljata / predstavljajo Problem se zdi povezan z zgoraj omenjenim naravnim spolom. Tu gre seveda za število ne spol, a vseeno poglejmo, kako gre to pri spolu. Kot je omenjeno zgoraj (v prejšnjem odgovoru), se osebki sestavljeni iz dveh samostalnikov srednjega spola ujemajo v moškem spolu, medtem ko se 'dekle', četudi je srednjega spola, nikakor ne more ujemati z glagolom moškega spola. Po logiki sestavljenih osebkov srednjega spola, bi namreč primer (7) moral imeti glagol v moškem spolu, a je ta preprosto nesprejemljiv. (7) sosedovo dekle in neko dekle iz sosednjega bloka sta sedeli / *sedela V primeru (7) naravni spol prevlada nad slovničnim, zaradi česar se nam zdi nesprejemljivo govoriti o dveh dekletih in pregibati glagol, kakor, da sta dva fanta. Sodbe so pri spolu očitno precej bolj jasne kot pri številu, saj bi vi verjetno ne postavili vprašanja, če bi imeli glede primera (6) jasno intuicijo. Zdi se, da si v vašem primeru osebek lahko zamislimo kot dve ustanovi in torej osebku pripišemo naravno število, zaradi česar se nam zdi smiselno glagol pregibati v dvojini. Ta možnost tekmuje s težnjo, da v primerih nedorečenosti (oz. ko se seštevanje samostalnikov ne izzide) na glagol vpliva glagolu najbližji samostalnik. V potrdilo tem hipotezam poglejmo še dva primera, ki kažeta na pomembnost glagolu najbližjega samostalnika. Če vrstni red samostanikov (oz. obeh imen) zamenjamo, negotovost izgine. V primeru (8) je mojim ušesom ujemanje z glagolom v množini, v primeru (8b), nesprejemljivo (oz. precej slabše od dvojine), kar je malo čudno, saj se nanosnik sestavljenega osebka ni spremenil, še vedno govorimo o istih dveh ustanovah. (8a) Primorske novice in Radio Koper predstavljata Enak učinek ima tudi drugačen vrstni red osebka in glagola. Če namreč glagol postavimo pred osebek, tako da je sedaj glagolu najbližji prvi samostalnik sestavljenega osebka (torej v vašem primeru 'Radio Koper'), se zdi ujemanje z glagolom v množini zopet nekam čudno, tako da občutimo jasen kontrast med (9a) in (9b). (9a) Na Trgu Brolo predstavljata Radio Koper in Primorske novice skupni projekt Za kontrolo si lahko ogledamo kaj se pri vrstnem redu, kot je v (9) zgodi, če zamenjamo vrstni red znotraj osebka. Tu so sodbe malo manj jasne, saj je konfiguracija podobna vaši začetni, ko se zdi, da med seboj tekmujeta dve stvari, ujemanje z naravnim številom osebka in ujemanje z najbližjim samostalnikom, v tem primeru 'novice'. Četudi pravim, da je stvar nejasna, pa brez težav dodam, da je množinsko ujemanje v (10b) mojim ušesom precej boj sprejemljivo kot v (9b). (10a) Na Trgu Brolo predstavljata Primorske novice in Radio Koper skupni projekt Zaključimo lahko, da je naravno število sicer močan faktor, a še vedno ne more izničiti vpliva bližnjega samostalnika. Ko oba faktorja zahtevata enako ujemanje ((9a) in (8a)), je izbira ujemanja jasna, alternativa pa (skoraj popolnoma) nesprejemljiva. Ko pa si oba faktorja nasprotujeta, ni povsem jasno kateri prevlada, zato za take primere lahko le rečemo, da sta "pravilni" obe možnosti. Zelo verjetno bi od različnih ljudi dobili različne odgovore, in to naj vas nikar ne čudi, s tem ni prav nič narobe. Žal vam pravega odgovora nismo dali. Prosili ste za pojasnilo, ki ga zaradi pomankanja pravega razumevanja žal nisem sposoben napisati. Kot vidite je stvar precej zapletena in nikakor dorečena. Vsekakor je to področje, ki ga pravopis ne ureja, tako da o 'prav' in 'narobe' ne moremo govoriti. Pri izbiri ene ali druge možnosti, naj vas torej ne skrbi, da boste kršili kakšno pravopisno normo. Upam, da sem vam vsaj malo pomagal pri razmišljanju, kako se v takih primerih odločati. Kot ste videli, se pri težjih problemih lahko le vprašamo, kaj nam zveni boljše, stavek malo obrnemo naokoli in preizkusimo znova. Včasih se tako lahko ognemu kakšnemu pretežkemu vprašanju. Glej tudi: o ujemanju. Glej tudi: O ujemanju sestavljenega osebka, II. |
© 1998-2004, ŠUSS