ŠUSS 2.2, junij 2005Kako uporabljati določne pridevnike Ključne besede: določnost, nedoločnost, pridevnik, sklanjanje moške oblike pridevnika, slovenščina URL:[http://www2.arnes.si/~lmarus/suss/arhiv/suss-arhiv-000346.html] Rok Žaucer Na vas se obračam s problemom, ki me mori že nekaj časa. Namreč, ne vem kako pisati moške oblike pridevnikov v slovenskem jeziku.Ali se pravilno napiše npr. običajen/običajni človek, izviren/izvirni film, ekscentričen/ekscentrični znanstvenik ipd.? Katera možnost je kdaj pravilna in zakaj takrat. Kot odgovor vam svetujemo ogled kar nekaj odgovorov na primerljiva vprašanja, ki so nastali na Šussu v preteklih letih. Vse to je dostopno v arhivu vprašanj in odgovorov na naši spletni strani kot tudi v zborniku "Šuss 1998-2000", ki je leta 2001 izšel pri ljubljanski Študentski založbi v knjižni in cederomski obliki. Spodaj je naveden eden teh odgovorov, na koncu pa sem pritaknil še kratek dodatek. ************************************************** Glej: Ponoven ali ponovni?. *************************************************** Dodatek: Govorcem teh narečij je usvojitev sistema knjižne slovenščine zaradi neobstoja določnostnega i-ja v njihovem vsakdanjem govoru dokaj težavna in si je po mojem ne gre gnati preveč k srcu; naprimer, moja srednješolska učiteljica na Poljanski gimnaziji (ki je tedaj celo uradno izvajala program s poudarkom na družboslovju) te prvine knjižne slovenščine nikakor ni obvladala, kar je izkazovala skozi hiperkorekcijo, torej uporabo določne oblike tudi tam, kjer je šlo za nedoločni pomen. Po drugi strani pa si vsaj v grobem lahko, če ste govorec takega narečja, pri rabi knjižne slovenščine pomagate prav s "prevajanjem" v svoj vsakdanji govorjeni jezik. Kjer bi uporabili določni člen "ta", uporabite v knjižni slovenščini določno obliko (zgornji primer z določnim členom "ta" bi torej prevedli v "Na vogalu stoji brihtni fant, pred hišo pa neumni"). Vedite pa, da ta strategija odpove pri vrstnih pridevnikih, npr. v zvezah "zeleni čaj", "črni čaj" (čeprav gre pri teh morda zgolj za leksikalizirano sobesedilno oz. situacijsko določnost). Ob odsotnosti direktne primerjave namreč tudi v omenjenih narečjih rečemo "Tole je pa zelen čaj" in ne "Tole je pa ta zelen čaj". V "prevodu" v knjižno slovenščino pa bomo vseeno uporabili vrstnopridevniški -i, tj. "zeleni čaj". To oblikovno prekrivanje med funkcijsko do neke mere ločenima vrstnopridevniškim i-jem in določnostnim i-jem za govorce narečij, ki teh oblik v svojem sistemu nimajo, gotovo predstavlja dodatno težavo pri usvajanju knjižnega sistema. Najlepša vam hvala za natančen, obširen ter hiter odgovor. Glej tudi: Ponoven ali ponovni. Glej tudi: Neuraden ali neuradni urad za jezik. Glej tudi: Suh vodoodbojen ali suhi vodoodbojni zaključni omet. |
© 1998-2004, ŠUSS